a m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a1 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a2 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a3 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

a člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aa1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aa2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abcerung

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abcerunga

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abcigati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abcigštajn m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abeceda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abecednik gl. platentof

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aberveznik m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol.
ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E agl. abiotic iz (↑)a... + biótski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abnormalen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abnormalno
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í)
ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aborídžin ↑aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aborídžinski ↑aboríginski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E agl. aboriginelat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ábrahamovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abramati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abranek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abrihtati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abrihterica ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abrnje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ)
ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ABS

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

absolutno prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abzec m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abzecati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

abzecžaga ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ac medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acidelat. acidus 'kisel'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adidaska ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adijo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E agl. additivepoznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E agl. administratorlat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

administríranje -a s (ȋ)
1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen
2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač.
upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E nem. administrierenlat. administrāre 'upravljati, službovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adnajst gl. ednajst

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adres m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adresa

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adresa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

A-drog m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adut

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adut m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adútka -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advent

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advent m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advènt in advént advénta samostalnik moškega spola
zemljevid
ađˈƀent, ađƀẹ̀ːnt
advent
za ađˈvent sa nasíːlẹ [tọ́ːpu facaˈlat]

adventen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advokat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advokat m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aeróbični -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aeroplan gl. eroplan

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E paštun. afgani po imenu države Afganistan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afna ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afnati se nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afrajbati d.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

áfro -- v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E agl. Afro iz (↑)áfriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

áfro... prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E áfro

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E agl. Afro-American iz áfro... + (↑)amêriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: Rad posluša afropop E agl. afropop iz áfro... + (↑)pòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

afteljc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agility ↑agíliti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agin

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E nlat. agonistagr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agresívnež -a m, člov. (ȋ)
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E agresívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ah medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aha

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aha medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aha medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahac m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aher

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aher m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahker

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahlje ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahtati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahtati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahtati nedov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ahtati se
ahtovka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E agl. aikidojap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + 'pot, način'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aj medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aj1 povdk.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aj
ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aja1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aja2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aja3 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajbiš m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajča medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajčati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajčkati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajčkati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajda

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajda gl. gejda

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajde medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdi medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdijo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdnek m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdov

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajdovica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajduh medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajduš medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajej medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajer

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajeršpajz m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajfej

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajfer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajferzihtik prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajfranje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajfrati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajfrati nedov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajhati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajhati se
ajikati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmahc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmar

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmarelj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmerček m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmpar

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmprem m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajmpremov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajncigati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfah

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfah prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfah
ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfak gl. ajnfah

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfoh prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnfoh ajnfoh ajnfoh pridevnik
zemljevid
áːjnfox, àːjnfox
navaden, preprost
kúːfər je pa ƀìəu̯ nawàːđn̥, áːjnfox
áːjnfox čìːkl’a
PRIMERJAJ: navaden

ajnfrštondati se dov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnlasati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnliftati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnpintdekelj ajnpintdekeljna samostalnik moškega spola
zemljevid
ˈajnpintḓẹ̀ːkl̥
krstna odejica
za kə̀rst sa đjàːlẹ ˈajnpintđẹ̀ːkl̥
PRIMERJAJ: krstna odejica, portinfant

ajnrikati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajns

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnšlag m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnšpaniger m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajnžuh m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajs medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajs
ajs
ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E agl., nem. Ayurvedastind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ájurvéda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajzemponer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajzenpon

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ak1 povdk.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ak
akacija gl. ahac

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akcentológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E akcentológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ákcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akelj m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aklih

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aklih prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akliš prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aklišen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akne

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E nem. akratothermal iz akrátotêrma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akreditácija -e ž (á)
1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja
2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa
3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E agl. accreditation iz (↑)akreditírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akrila

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aks

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aks m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aksa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aktovka gl. ahtovka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akumulator m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akupresúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akupunktura ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akupunkturíst -a m, člov. (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akupunktúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akurat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akústičniSSKJ -a -o prid. (ú)
ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + fítnes

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ala

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ala medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ala

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

albertov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alboretum m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

album m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑)
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E it. al dente, dobesedno 'na zob'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ale medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alej m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alejast prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aleksander m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aleluja

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aleluja

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergičen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergija ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergíjski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergologíja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alergolóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E alergologíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alfa

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alfa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é)
ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alga ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ali

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ali vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alije ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aliti nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaidaarab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkájdovec ↑alkaidovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkatencev ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkatenka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alko m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkohol m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkohológ -a m, člov. (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alkotest gl. balon

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ)
ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

almožna

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alocírani -a -o prid. (ȋ) fin.
razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E alocírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin.
razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E nem. allozierensrlat. allocāre 'namestiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ)
aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alt sklop

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

altar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

álter -- prid. (ȃ) pog.
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo
– glej tudi álter... E alter(natívni)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alternatívaSSKJ -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa
2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E nem. Alternativefrc. alternative iz alternatívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alternatívec -vca m, člov. (ȋ)
1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci
2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E alternatíva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E alternatívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila
E nem. alternativfrc. alternatif iz (↑)alternírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alternatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E alternatívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

álter… prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E alter(natívni)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

altroke prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

altroža ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aluminij m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aluzívni -a -o prid. (ȋ)
ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ)
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz alzheimerjeva bolézen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

am m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ama prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amba

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka
2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́)
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E nlat. ambrosiagr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambulanta ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amej

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amen

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amen m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikanec m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikanka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikanofíl -a m, člov. (ȋ)
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikanski prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amerikansko
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ameriški prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amfetamín -a m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ami m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amik

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amiko

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E agl. Amishnem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amožnja ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampak

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampar

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

amprem m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampremov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ampulíran -a -o prid. (ȋ)
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

am vzeti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ana ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anabólični -a -o prid. (ọ́) kem.
ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E agl. anabolic (steroid) iz anabólični

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

analizánt -a m, člov. (ā á) psiht.
kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E nem. analog iz (↑)analogíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ananas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ananasov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andiníst -a m, člov. (ȋ)
kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andinízem -zma m (ī)
vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andito

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andlati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andoht ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andragóg -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andragóginja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E andragóg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andragóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E andragóg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

androsen m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ane prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑)
zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E anesteziológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑)
ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E anesteziológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anevrízma -e ž (ȋ) med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E nlat. aneurysmagr. aneúrysma 'razširitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anfačen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anfačno
anfak prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anfak
angel

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angel m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelc m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelček

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelček m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelec

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelski

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelski prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angina ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med.
zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med.
veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E angiológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med.
ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E angiológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angleški prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angleško
Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anglizácija -e ž (á)
1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog.
ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški'agl. Anglo-American

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ)
pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

animácijaSSKJ -e ž (á)
organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E nem. Animationlat. animātiō 'poživitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E animácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

animátorski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E agl. animejap. anime, skrajšano iz anime(eshon)agl. animation, gl. (↑)animácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anino s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anjemuk medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anjoš

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anka

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankatencev ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankatenka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anko

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankohol m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ankrat prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm.
zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E nlat. anxiolyticum iz anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑)
1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome
2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E anksiózen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anomíja -e ž (ȋ)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E frc. anomiegr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E anoréksik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
//
ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo

2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske
3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E anoreksíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréksičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E anoréksičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E nlat. anorexia (nervosa)gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréksik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E anoréksičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E anoréktik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E nlat. anorectusgr. anórektos 'neješč'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

anoréktik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E nem. Anorektiker k anoreksíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E poznolat. antagonista 'nasprotnik'gr. antagonistḗs

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antedoj m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antena ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antha

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antha anthe samostalnik ženskega spola
zemljevid
áːntxa
brisača
ta nawàːđna áːntxa
pərtèːna áːntxa
štíːkana [áːntxa]
áːntxa s fʀóːnznẹ
áːntxa zə monoǥràːməm
PRIMERJAJ: brisnica

ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm.
zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki je proti politiki Združenih držav Amerike; protiameriški: antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda; antiameriško stališče; Njihov program je bil ocenjen kot antiameriški E (↑)anti... + (↑)amêriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántibaktêrijski -a -o prid. (ȃ-é)
ki deluje proti bakterijam; protibakterijski: antibakterijske lastnosti; antibakterijsko delovanje; antibakterijsko milo; Naravno antibakterijsko in antialergijsko zaščito zagotavljajo bambusova vlakna E (↑)anti... + (↑)baktêrijski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ánticelulítni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti celulitu; proticelulitni: anticelulitna krema; anticelulitna masaža; Resda so nekateri prepričani, da kreme zgolj z nanašanjem nimajo bistvenega anticelulitnega učinka, a škodijo gotovo ne E (↑)anti... + (↑)celulítni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

antifriz m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ántiglobalíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + globalizácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á)
ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ántiglobalizácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E agl. anti-globalism iz (↑)anti... + globalízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm.
snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 45003 zadetkov.