Tiskanje

iz botanike

tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra

plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Adam ► ▪ˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áfnast pridevnik

ekspresivno

ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem

ekspresivno

ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja

pogovorno

ki je v zvezi z opicami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Aga ► ▪ˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agac ► ˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ageízem samostalnik moškega spola

miselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših

SINONIMI:

starizem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ageism, iz age ‛starost’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agent ► aˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Agica ► ▪ˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).

2.

kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

agregát SSKJ² samostalnik moškega spola

iz avtomobilizma

motor, zlasti avtomobilski, glede na svojo sestavo, zahteve po gorivu, zmogljivost

iz ekonomije

količina, ki izraža stanje določenih sredstev, vrednosti, virov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agúti samostalnik moškega spola

iz zoologije

morskemu prašičku z dolgimi nogami podoben brezrepi južno- in srednjeameriški glodalec; Dasyprocta

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aha ► aˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aióli samostalnik moškega spola

majonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije

SINONIMI:

alioli

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aj ► ˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aja ► aˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajda ► ˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnumar ► ˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajta ► ˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ako ► ˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akord ► aˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akordeoníst samostalnik moškega spola

kdor igra (klavirsko) harmoniko, navadno kot poklicni glasbenik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.

2.

kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.

3.

iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

aksa ► ˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ala ► ˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áladinka samostalnik ženskega spola

navadno v množini

žensko obuvalo s privzdignjenim koničastim sprednjim delom, navadno z orientalskimi vzorci

v množini

širše hlače, ki so v koraku spuščene in navadno stisnjene pri gležnjih

SINONIMI:

haremke

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

álfakorónavírus, álfa korónavírus samostalnik moškega spola

iz veterine

koronavirus, ki pri živalih, zlasti prašičih, povzroča vnetje prebavil z drisko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alga ► ˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► ˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► alė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► ˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alióli samostalnik moškega spola

majonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije

SINONIMI:

aioli

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkohol ► alkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amaksofobíja samostalnik ženskega spola

bolezenski strah pred vožnjo z avtomobilom, zlasti kot sopotnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. amaxophobia, frc. amaxophobie iz gr. ámaksa ‛voz’ + fobija

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ambasádor SSKJ² samostalnik moškega spola

kdor s svojim ugledom, položajem v družbi skrbi, da se kaj uveljavlja, razvija

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.

2.

iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.

3.

iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.

4.

iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.

2.

iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Ana ► ▪ˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.

2.

iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Anča ► ▪ˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anče ► ▪ˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ančika ► ▪ˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andre ► ▪ˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androíd samostalnik moškega spola

človeku podoben robot

slabšalno

kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. android iz frc. androïde, iz gr. anḗr ‛mož, moški’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androíden pridevnik

ki je tak kot pri androidu, človeku podobnem robotu

v obliki za vrstni pridevnik androidni

ki ima značilnosti takega robota

v obliki za vrstni pridevnik androidni

ki je v zvezi operacijskim sistemom Android, zlasti na pametnih telefonih, tablicah

2.1

v obliki za vrstni pridevnik androidni

ki je namenjen za ta operacijski sistem, deluje v tem operacijskem sistemu

ETIMOLOGIJA: ↑android, v drugem pomenu po imenu odprtokodnega operacijskega sistema Android

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel ► ˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angina ► aŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.

2.

iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

anino ► ˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ankilozáver samostalnik moškega spola

iz paleontologije

rastlinojedi dinozaver z oklepom iz koščenih plošč na hrbtu, navadno s kiju podobnim koncem repa za obrambo in štirinožno hojo, Ankylosaurus

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anko ► ˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anonimizíran pridevnik

iz katerega zaradi zabrisa osebnih podatkov identitete posameznika ni (več) mogoče razbrati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anonimizírati dovršni in nedovršni glagol

z zabrisom osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu narediti, da identitete posameznika iz njega ni (več) mogoče razbrati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ánticepílec samostalnik moškega spola

kdor nasprotuje cepljenju

SINONIMI:

antivakser

necepilec

proticepilec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ánticepílka samostalnik ženskega spola

ženska, ki nasprotuje cepljenju

SINONIMI:

antivakserka

necepilka

proticepilka

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ánticepílni pridevnik

ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju

SINONIMI:

anticepilski

antivakserski

proticepilski

proticepilni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ánticepílski pridevnik

ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju

SINONIMI:

anticepilni

antivakserski

proticepilski

proticepilni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántidementív samostalnik moškega spola

iz farmacije

zdravilo, ki upočasnjuje razvoj demence, blaži njene simptome

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántifeminístka samostalnik ženskega spola

navadno ekspresivno

ženska, ki se ne strinja z nazori feminizma, se bori proti njim

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiklímaks samostalnik moškega spola

kar se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. anticlimax, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + climax ‛klimaks, vrhunec’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiklimáktičen pridevnik

ki se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. anticlimactic, iz ↑antiklimaks

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántikoróna pridevnik

pogovorno

ki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2

SINONIMI:

antikoronski

protikoronski

protikorona

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántikorónski pridevnik

ki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2

SINONIMI:

protikoronski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antikrist ► antėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántipregôvor samostalnik moškega spola

paremiološki žanr, ki nastane s šaljivim, igrivim, parodičnim preoblikovanjem pregovora

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiutópičen pridevnik

v katerem je prisotna neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

SINONIMI:

distopičen

vrstni pridevnik v obliki antiutopični

ki je z zvezi z antiutopijo kot literarnim, filmskim delom

SINONIMI:

distopičen

ETIMOLOGIJA: ↑antiutopija po zgledu utopičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiutópično prislov

takó, da je prisotna, prikazana neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

SINONIMI:

distopično

ETIMOLOGIJA: ↑antiutopičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiutopíja samostalnik ženskega spola

neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

SINONIMI:

distopija

literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev

SINONIMI:

distopija

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Antiutopie, rus. antiutópija) iz angl. anti-utopia, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + utopia ‛utopija’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántivákser samostalnik moškega spola

pogovorno

kdor nasprotuje cepljenju

SINONIMI:

anticepilec

necepilec

proticepilec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántivákserka samostalnik ženskega spola

pogovorno

ženska, ki nasprotuje cepljenju

SINONIMI:

anticepilka

necepilka

proticepilka

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántivákserski pridevnik

pogovorno

ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju

SINONIMI:

anticepilni

anticepilski

proticepilski

proticepilni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anton ► ▪anˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antonje ► anˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antropocén samostalnik moškega spola

iz geologije

obdobje v zemeljski zgodovini, ko na okolje, podnebje, življenje bistveno vpliva človek s svojo dejavnostjo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antropogéni pridevnik

ki je posledica človeške dejavnosti

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aparat ► apaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.

2.

kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

2.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

3.

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

4.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

apneíst samostalnik moškega spola

iz športa

kdor se ukvarja s potapljanjem z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spola

iz športa

potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata

SINONIMI:

potapljanje na dah

potapljanje na vdih

prosto potapljanje

STALNE ZVEZE: dinamična apneja, dolžinska apneja, statična apneja, apneja v mirovanju

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apnenica ► japˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apno ► ˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arboríst samostalnik moškega spola

strokovnjak za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. arborist, frc. arboriste, iz lat. arbor ‛drevo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arborístični pridevnik

ki je v zvezi z arboristi ali arboristiko, vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju

ETIMOLOGIJA: ↑arborist

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arborístka samostalnik ženskega spola

strokovnjakinja za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju

ETIMOLOGIJA: ↑arborist

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arcnija ► arcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.

2.

iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

árheogenétičarka samostalnik ženskega spola

strokovnjakinja za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

árheogenétik samostalnik moškega spola

strokovnjak za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

árheogenétika samostalnik ženskega spola

iz antropologije,

iz biologije

veda o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. archeogenetics, nem. Archäogenetik, iz arheo(logija) + genetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

árheogenétski pridevnik

ki je v zvezi z arheogenetiko, vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ki izhaja iz arheogenetike, temelji na arheogenetiki

ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

árheogenétsko prislov

glede na arheogenetiko, vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti

ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arkáden SSKJ² pridevnik

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

v katerem prevladuje (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje

v obliki za vrstni pridevnik arkadni,

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

za katerega je značilna (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

árnikin pridevnik

ki je del arnike

ki je iz arnike ali vsebuje arniko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

artičókin pridevnik

ki je del artičoke

ki je iz artičoke ali vsebuje artičoko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artilerija ► artėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artilerist ► artėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artroskóp samostalnik moškega spola

iz medicine

optična priprava za pregledovanje in operiranje notranjosti sklepa, zlasti kolena

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artroskopíja samostalnik ženskega spola

iz medicine

pregled notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo

iz medicine

pregledovanje notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asa ► ˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ásica samostalnik ženskega spola

ekspresivno

ženska, ki se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu

ekspresivno

ženska, ki je posebno dejavna, sposobna

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asimína samostalnik ženskega spola

manjše drevo ali grm z velikimi suličastimi listi in podolgovatimi zelenkastimi plodovi z rumenkastim mesom, po izvoru iz Severne Amerike, Asimina triloba

plod te rastline kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asimina, frc. asiminier, iz nekega severnoameriškega jezika rassimin ‛razdeljen sadež’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àsimptomátičen pridevnik

iz medicine

ki kljub okužbi ne kaže simptomov

SINONIMI:

asimptomatski

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

iz medicine

ki poteka brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatski

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àsimptomátično prislov

iz medicine

brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatsko

brezsimptomno

nesimptomatsko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àsimptomátičnost samostalnik ženskega spola

iz medicine

stanje bolnika, da kljub okužbi ne kaže simptomov

iz medicine

stanje, lastnost bolezni, da poteka brez simptomov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àsimptomátski pridevnik

iz medicine

ki kljub okužbi ne kaže simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

iz medicine

ki poteka brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àsimptomátsko prislov

iz medicine

brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatično

brezsimptomno

nesimptomatsko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.

2.

kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

aspartám samostalnik moškega spola

zelo sladko umetno sladilo, ki na toploti hitro razpade

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aspirin ► aspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asteroídni pridevnik

ki je v zvezi z asteroidi

ki je sestavljen iz asteroidov ali njihovih delov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

astroturfing samostalnik moškega spola

objavljanje na družbenih omrežjih, forumih, ki skuša ustvarjati vtis pristnosti, a je zlasti politično, poslovno motivirano, podprto

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. astroturfing, po imenu umetne trave AstroTurf istoimenskega ameriškega proizvajalca, tvorjeno kot nasprotje grassroots organization ‛ljudska organizacija’, iz grass ‛traven’ + root ‛korenina’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ateróm samostalnik moškega spola

iz medicine

zadebelitev žilne stene zaradi oblog, zlasti maščobnih

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

atres ► ˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avantúrica samostalnik ženskega spola

ekspresivno

krajše vznemirljivo, nenavadno doživetje, zlasti ljubezensko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avba ► ˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avdízem samostalnik moškega spola

iz sociologije

razumevanje, dojemanje sveta, kot je samoumevno slišečim, navadno s hkratnim stigmatiziranjem gluhih in naglušnih

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avto ► ˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtodómar SSKJ² samostalnik moškega spola

kdor potuje z avtodomom, navadno turistično

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtodómarka samostalnik ženskega spola

ženska, ki potuje z avtodomom, navadno turistično

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtodómarski pridevnik

ki je v zvezi z avtodomarji ali avtodomarstvom

ki je namenjen za avtodomarje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtodómarstvo samostalnik srednjega spola

potovanja z avtodomom, navadno turistična

dejavnost, ki se ukvarja s ponudbo opreme in storitev za taka potovanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtofagíja samostalnik ženskega spola

iz biologije

proces, pri katerem celica razgrajuje svoje lastne strukture

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtomobil ► au̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.

2.

iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ávtošampón samostalnik moškega spola

čistilo za pranje avtomobilov, zlasti njihovih zunanjih površin

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva

kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

baba ► ˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babetina ► baˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babica ► ˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babin ► ˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

babjak ► ˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

babjeveren ► babjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bachata, bačáta samostalnik ženskega spola

ples, pri katerem plesalca ob pozibavanju v bokih korake izvajata tesno skupaj, po izvoru iz Dominikanske republike

glasba za ta ples

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. bachata, iz nekega afriškega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

backpacker samostalnik moškega spola

turist, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

kot pridevnik

ki je v zvezi s takimi turisti, načinom potovanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

backpackerka samostalnik ženskega spola

turistka, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

backpackerski pridevnik

ki je v zvezi z backpackerji, turisti, ki potujejo z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

ki je namenjen za backpackerje, njihov način potovanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

backpackersko prislov

takó, da se kot turist potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bačenka ► baˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

badava ► ˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

badnjak ► ˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baga ► ˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bagaža ► baˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baguš ► ˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bah ► ˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno

kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bájk samostalnik moškega spola

pogovorno

vozilo z dvema kolesoma s pedali na nožni pogon

SINONIMI:

kolo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajonet ► bajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajs ► ˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajta ► ˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajtar ► ˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajtarica ► ˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bak ► ˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bakec ► ˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Bakrski ► ▪ˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bal ► ˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bala ► ˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bale ► ˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balin ► ˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balinanje ► baˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balinati se ► baˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balinec ► ˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno

v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno

kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

balon ► ˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bámbus SSKJ² samostalnik moškega spola

pijača iz rdečega vina in kokakole

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ban ► ˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

banda ► ˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bandána samostalnik ženskega spola

kvadratasta ali trikotna ruta, navadno pisana, ki se nosi zlasti tesno ovita okoli temena ali vratu

kot pridevnik

ki je v zvezi s tako ruto

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bandati ► ˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bandero ► banˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bandit ► banˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bangati ► ˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banger ► ˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banja ► ˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjčica ► ▪ˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjec ► ▪ˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banjski ► ˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banka ► ˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bánkster samostalnik moškega spola

slabšalno

kdor pridobiva korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bánksterski pridevnik

slabšalno

ki je v zvezi z banksterji, osebami, ki pridobivajo korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države, ali z dejavnostjo banksterjev

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banloka ► ▪ˈbanlȯka -e in ▪ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báns samostalnik moškega spola

otroška pesem, pri kateri besedilo spremljajo ponazoritveni gibi

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bantovati se ► ˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baraba ► baˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baraka ► baˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.

2.

kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).

3.

kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

barati se ► ˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bardíranje samostalnik srednjega spola

iz gastronomije

ovijanje mesa s slanino pred peko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bardírati nedovršni in dovršni glagol

iz gastronomije

ovijati meso s slanino pred peko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bare ► ˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barem ► ˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barlati ► ˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barle ► ˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Baron ► ▪ˈbarọːn ▪baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Baronovi ► ▪baˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Baronovka ► ▪baˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bartol ► ▪ˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baruc ► ˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barufa ► baˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.

2.

kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.

3.

iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bas ► ˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.

3.

knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.

2.

kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

baš ► ˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baška ► ˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baškariti ► bašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bat ► ˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batána samostalnik ženskega spola

v primorskem okolju

manjši čoln na vesla s pomožnim jadrom za ribolov ob obali

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batec ► ˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baterija ► bateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bateríjski SSKJ² pridevnik

STALNE ZVEZE: baterijska reja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batičnica ► baˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batičnjak ► batičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batina ► ˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batinjati se ► baˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bati se ► ˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.

1.1.

kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

batkati ► ˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batuka ► baˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

baviti se ► ˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bavkati ► ˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bavkec ► ˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.

2.

kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beachvolley, beach volley samostalnik moškega spola

odbojka, pri kateri igralci, navadno dva na dva, neobuti igrajo na mivki, zlasti zunaj in v toplejšem delu leta

SINONIMI:

odbojka na mivki

kot pridevnik

ki je v zvezi s to odbojko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beba ► ˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bebica ► ˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beč ► ▪ˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bečar ► ˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bečar ► ▪ˈbẹčar -ja in ▪ˈbẹčaːr ▪ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bečarka ► ▪ˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bečki ► ˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedak ► ˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedalo ► beˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedarija ► bedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedast ► ˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedastoča ► bedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beg ► ˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.

2.

kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.

3.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.

4.

kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

begunec ► beˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

begunka ► beˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bêjbika samostalnik ženskega spola

pogovorno,

ekspresivno

mlada ženska, dekle

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bel ► ˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bela ► ˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belec ► ˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

1.

kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.

2.

kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beli ► ˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belica ► bėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belin ► ˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).

2.

kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beliti ► ˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

1.

kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.

2.

kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beliti se ► ˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beljač ► ˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beljak ► ˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beljenje ► ˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belka ► ˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belkast ► ˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belko ► ˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beloplavúti pridevnik

STALNE ZVEZE: oceanski beloplavuti morski pes

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belouška ► bėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beluškast ► bėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belúšni pridevnik

ki je del beluša

ki je iz belušev ali vsebuje beluše

STALNE ZVEZE: belušna zelena, belušni radič

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bena ► ˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

benaviti ► beˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bencin ► ˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bera ► ˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

berek ► ˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

berilo ► beˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

berla ► ˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bermet ► ˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beroš ► ˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bersa ► ˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bersati ► ˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beseda ► beˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

besedica ► beˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bêstica samostalnik ženskega spola

slengovsko

zelo dobra, najboljša prijateljica

SINONIMI:

bestička

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bêstič samostalnik moškega spola

slengovsko

zelo dober, najboljši prijatelj

slengovsko

s komer, čimer ima kdo veliko stika, opravkov ali ga dobro pozna

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bêstička samostalnik ženskega spola

slengovsko

zelo dobra, najboljša prijateljica

SINONIMI:

bestica

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bešter ► ˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betvo ► ˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezeg ► ˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezgov ► ˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezgovina ► bazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezljanje ► bai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bezljati ► ˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

3.

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bežati ► ˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bi ► bė členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bibek ► ˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bicikelj ► bėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bičanje ► ˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bidón samostalnik moškega spola

plastična posoda, navadno valjasta, za hranjenje in pitje pijače, zlasti med športno aktivnostjo

narečno primorsko

plastična posoda za hranjenje in prenašanje pijače

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bik ► ˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bikec ► ˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bikepacking samostalnik moškega spola

potovanje s kolesom, opremljenim z nosilci za prtljago

SINONIMI:

kolovratenje

kot pridevnik

ki je z zvezi s takim potovanjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bikepacking, iz bike ‛kolo’ + (back)packing ‛potovanje z nahrbtnikom’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biks ► ˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biksati ► ˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bil ► ˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíldanje samostalnik srednjega spola

pogovorno

pridobivanje mišične mase z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano

pogovorno,

ekspresivno

načrtna krepitev, razvijanje česa

2.1

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

razvijanje, nadgrajevanje, zlasti v računalniških igrah

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíldati nedovršni glagol

pogovorno

pridobivati mišično maso z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano

pogovorno

s takim pridobivanjem kaj krepiti, razvijati

pogovorno,

ekspresivno

načrtno krepiti, razvijati kaj

2.1

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

razvijati, nadgrajevati, zlasti v računalniških igrah

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bilparski ► ˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bingica ► ˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bingljati ► ˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíoračunálnik, bío računálnik samostalnik moškega spola

iz biotehnologije

računalnik, ki ima čipe deloma iz organske snovi, zlasti proteinov, in skuša pri procesiranju podatkov čim bolj posnemati organske sisteme