a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abája samostalnik ženskega spolazlasti v muslimanskem okolju halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aceróla samostalnik ženskega spola1. iz botanike tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra 1.1 plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
áfnast pridevnik1. ekspresivno ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem 1.1 ekspresivno ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja
2. pogovorno ki je v zvezi z opicami
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ageízem samostalnik moškega spolamiselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših SINONIMI: starizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ageism, iz age ‛starost’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
agregát SSKJ² samostalnik moškega spola1. iz avtomobilizma motor, zlasti avtomobilski, glede na svojo sestavo, zahteve po gorivu, zmogljivost
2. iz ekonomije količina, ki izraža stanje določenih sredstev, vrednosti, virov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
agúti samostalnik moškega spolaiz zoologije morskemu prašičku z dolgimi nogami podoben brezrepi južno- in srednjeameriški glodalec; Dasyprocta
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aióli samostalnik moškega spolamajonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije SINONIMI: alioli
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
akordeoníst samostalnik moškega spolakdor igra (klavirsko) harmoniko, navadno kot poklicni glasbenik
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
áladinka samostalnik ženskega spola1. navadno v množini žensko obuvalo s privzdignjenim koničastim sprednjim delom, navadno z orientalskimi vzorci
2. v množini širše hlače, ki so v koraku spuščene in navadno stisnjene pri gležnjih SINONIMI: haremke
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
álfakorónavírus, álfa korónavírus samostalnik moškega spolaiz veterine koronavirus, ki pri živalih, zlasti prašičih, povzroča vnetje prebavil z drisko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alióli samostalnik moškega spolamajonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije SINONIMI: aioli
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amaksofobíja samostalnik ženskega spolabolezenski strah pred vožnjo z avtomobilom, zlasti kot sopotnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. amaxophobia, frc. amaxophobie iz gr. ámaksa ‛voz’ + fobija
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ambasádor SSKJ² samostalnik moškega spolakdor s svojim ugledom, položajem v družbi skrbi, da se kaj uveljavlja, razvija
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
androíd samostalnik moškega spola2. slabšalno kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. android iz frc. androïde, iz gr. anḗr ‛mož, moški’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
androíden pridevnik1. ki je tak kot pri androidu, človeku podobnem robotu 1.1 v obliki za vrstni pridevnik androidni ki ima značilnosti takega robota
2. v obliki za vrstni pridevnik androidni ki je v zvezi operacijskim sistemom Android, zlasti na pametnih telefonih, tablicah 2.1 v obliki za vrstni pridevnik androidni ki je namenjen za ta operacijski sistem, deluje v tem operacijskem sistemu
ETIMOLOGIJA: ↑android, v drugem pomenu po imenu odprtokodnega operacijskega sistema Android
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
angelov angelovo češčenje gl.
angel
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
angina ► aŋˈgiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Anglija gl.
Angleško
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
anino ► ˈaːnėnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ankilozáver samostalnik moškega spolaiz paleontologije rastlinojedi dinozaver z oklepom iz koščenih plošč na hrbtu, navadno s kiju podobnim koncem repa za obrambo in štirinožno hojo, Ankylosaurus
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
anko ► ˈaŋkȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
anonimizíran pridevnikiz katerega zaradi zabrisa osebnih podatkov identitete posameznika ni (več) mogoče razbrati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
anonimizírati dovršni in nedovršni glagolz zabrisom osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu narediti, da identitete posameznika iz njega ni (več) mogoče razbrati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ánticepílec samostalnik moškega spolakdor nasprotuje cepljenju SINONIMI: antivakser, necepilec, proticepilec
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ánticepílka samostalnik ženskega spolaženska, ki nasprotuje cepljenju SINONIMI: antivakserka, necepilka, proticepilka
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ánticepílni pridevnikki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju SINONIMI: anticepilski, antivakserski, proticepilski, proticepilni
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ánticepílski pridevnikki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju SINONIMI: anticepilni, antivakserski, proticepilski, proticepilni
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántidementív samostalnik moškega spolaiz farmacije zdravilo, ki upočasnjuje razvoj demence, blaži njene simptome
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántifeminístka samostalnik ženskega spolanavadno ekspresivno ženska, ki se ne strinja z nazori feminizma, se bori proti njim
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántiklímaks samostalnik moškega spolakar se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. anticlimax, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + climax ‛klimaks, vrhunec’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántiklimáktičen pridevnikki se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. anticlimactic, iz ↑antiklimaks
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántikoróna pridevnikpogovorno ki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: antikoronski, protikoronski, protikorona
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántikorónski pridevnikki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: protikoronski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
antikrist ► antėkˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántipregôvor samostalnik moškega spolaparemiološki žanr, ki nastane s šaljivim, igrivim, parodičnim preoblikovanjem pregovora
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántiutópičen pridevnik1. v katerem je prisotna neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: distopičen1.1 vrstni pridevnik v obliki antiutopični ki je z zvezi z antiutopijo kot literarnim, filmskim delom SINONIMI: distopičen
ETIMOLOGIJA: ↑antiutopija po zgledu utopičen
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántiutópično prislovtakó, da je prisotna, prikazana neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: distopično
ETIMOLOGIJA: ↑antiutopičen
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántiutopíja samostalnik ženskega spola1. neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: distopija1.1 literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev SINONIMI: distopija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Antiutopie, rus. antiutópija) iz angl. anti-utopia, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + utopia ‛utopija’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántivákser samostalnik moškega spolapogovorno kdor nasprotuje cepljenju SINONIMI: anticepilec, necepilec, proticepilec
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántivákserka samostalnik ženskega spolapogovorno ženska, ki nasprotuje cepljenju SINONIMI: anticepilka, necepilka, proticepilka
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ántivákserski pridevnikpogovorno ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju SINONIMI: anticepilni, anticepilski, proticepilski, proticepilni
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Anton ► ▪anˈtọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
antonje ► anˈtọːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
antropocén samostalnik moškega spolaiz geologije obdobje v zemeljski zgodovini, ko na okolje, podnebje, življenje bistveno vpliva človek s svojo dejavnostjo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
antropogéni pridevnikki je posledica človeške dejavnosti
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aparat ► apaˈraːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
apetit gl.
petit, tek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
apneíst samostalnik moškega spolaiz športa kdor se ukvarja s potapljanjem z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spolaiz športa potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata SINONIMI: potapljanje na dah, potapljanje na vdih, prosto potapljanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apnenica ► japˈlẹːnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apno ► ˈjaːpnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Apolonija gl.
Polona
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apoteka gl.
poteka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apotekar gl.
potekar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apotekarica gl.
potekarca
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
apotekarski gl.
potekarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ara gl.
kapara
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arboríst samostalnik moškega spolastrokovnjak za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. arborist, frc. arboriste, iz lat. arbor ‛drevo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arborístični pridevnikki je v zvezi z arboristi ali arboristiko, vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: ↑arborist
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arborístka samostalnik ženskega spolastrokovnjakinja za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: ↑arborist
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arcnija ► arcˈniːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arest gl.
rešt, zapor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arestant gl.
reštant, zapornik
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
árheogenétičarka samostalnik ženskega spolastrokovnjakinja za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetik
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
árheogenétik samostalnik moškega spolastrokovnjak za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
árheogenétika samostalnik ženskega spolaiz antropologije, iz biologije veda o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. archeogenetics, nem. Archäogenetik, iz arheo(logija) + genetika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
árheogenétski pridevnik1. ki je v zvezi z arheogenetiko, vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti 1.1 ki izhaja iz arheogenetike, temelji na arheogenetiki
ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
árheogenétsko prislovglede na arheogenetiko, vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
arkada gl.
bolta, volta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arkáden SSKJ² pridevnik1. zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva v katerem prevladuje (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje 1.1 v obliki za vrstni pridevnik arkadni, zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva za katerega je značilna (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
arnika gl.
haringa, roža
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
árnikin pridevnik1. ki je del arnike 1.1 ki je iz arnike ali vsebuje arniko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
artičókin pridevnik1. ki je del artičoke 1.1 ki je iz artičoke ali vsebuje artičoko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
artilerija ► artėleˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
artilerist ► artėleˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
artroskóp samostalnik moškega spolaiz medicine optična priprava za pregledovanje in operiranje notranjosti sklepa, zlasti kolena
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
artroskopíja samostalnik ženskega spola1. iz medicine pregled notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo 1.1 iz medicine pregledovanje notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
as gl.
asa
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asa ► ˈasa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ásica samostalnik ženskega spola1. ekspresivno ženska, ki se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu 1.1 ekspresivno ženska, ki je posebno dejavna, sposobna
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asimína samostalnik ženskega spola1. manjše drevo ali grm z velikimi suličastimi listi in podolgovatimi zelenkastimi plodovi z rumenkastim mesom, po izvoru iz Severne Amerike, Asimina triloba 1.1 plod te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asimina, frc. asiminier, iz nekega severnoameriškega jezika rassimin ‛razdeljen sadež’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
àsimptomátičen pridevnik1. iz medicine ki kljub okužbi ne kaže simptomov SINONIMI: asimptomatski, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski1.1 iz medicine ki poteka brez simptomov SINONIMI: asimptomatski, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
àsimptomátično prisloviz medicine brez simptomov SINONIMI: asimptomatsko, brezsimptomno, nesimptomatsko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
àsimptomátičnost samostalnik ženskega spola1. iz medicine stanje bolnika, da kljub okužbi ne kaže simptomov 1.1 iz medicine stanje, lastnost bolezni, da poteka brez simptomov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
àsimptomátski pridevnik1. iz medicine ki kljub okužbi ne kaže simptomov SINONIMI: asimptomatičen, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski1.1 iz medicine ki poteka brez simptomov SINONIMI: asimptomatičen, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
àsimptomátsko prisloviz medicine brez simptomov SINONIMI: asimptomatično, brezsimptomno, nesimptomatsko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
aspartám samostalnik moškega spolazelo sladko umetno sladilo, ki na toploti hitro razpade
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aspirin ► aspėˈriːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
asteroídni pridevnik1. ki je v zvezi z asteroidi 1.1 ki je sestavljen iz asteroidov ali njihovih delov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
astma gl.
naduha
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
astroturfing samostalnik moškega spolaobjavljanje na družbenih omrežjih, forumih, ki skuša ustvarjati vtis pristnosti, a je zlasti politično, poslovno motivirano, podprto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. astroturfing, po imenu umetne trave AstroTurf istoimenskega ameriškega proizvajalca, tvorjeno kot nasprotje grassroots organization ‛ljudska organizacija’, iz grass ‛traven’ + root ‛korenina’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ata gl.
ajta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ateróm samostalnik moškega spolaiz medicine zadebelitev žilne stene zaradi oblog, zlasti maščobnih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
atres ► ˈaːtres -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avantúrica samostalnik ženskega spolaekspresivno krajše vznemirljivo, nenavadno doživetje, zlasti ljubezensko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avba ► ˈaːu̯ba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avdízem samostalnik moškega spolaiz sociologije razumevanje, dojemanje sveta, kot je samoumevno slišečim, navadno s hkratnim stigmatiziranjem gluhih in naglušnih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avto ► ˈaːu̯tȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ávtodómar SSKJ² samostalnik moškega spolakdor potuje z avtodomom, navadno turistično
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ávtodómarka samostalnik ženskega spolaženska, ki potuje z avtodomom, navadno turistično
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ávtodómarski pridevnik1. ki je v zvezi z avtodomarji ali avtodomarstvom 1.1 ki je namenjen za avtodomarje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ávtodómarstvo samostalnik srednjega spola1. potovanja z avtodomom, navadno turistična 1.1 dejavnost, ki se ukvarja s ponudbo opreme in storitev za taka potovanja
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avtofagíja samostalnik ženskega spolaiz biologije proces, pri katerem celica razgrajuje svoje lastne strukture
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avtomobil ► au̯tȯmȯˈbiːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ávtošampón samostalnik moškega spolačistilo za pranje avtomobilov, zlasti njihovih zunanjih površin
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
baba ► ˈbaːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
babetina ► baˈbẹtėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
babica ► ˈbaːbėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
babičin gl.
babin
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
babin ► ˈbaːbėn -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
babjak ► ˈbaːbjak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
babjeveren ► babjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bachata, bačáta samostalnik ženskega spola1. ples, pri katerem plesalca ob pozibavanju v bokih korake izvajata tesno skupaj, po izvoru iz Dominikanske republike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. bachata, iz nekega afriškega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
backpacker samostalnik moškega spola1. turist, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takimi turisti, načinom potovanja
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
backpackerka samostalnik ženskega spolaturistka, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
backpackerski pridevnik1. ki je v zvezi z backpackerji, turisti, ki potujejo z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje 1.1 ki je namenjen za backpackerje, njihov način potovanja
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
backpackersko prislovtakó, da se kot turist potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bačenka ► baˈčẹːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
badava ► ˈbadava prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
badnjak ► ˈbadn’ak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baga ► ˈbaga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bagaža ► baˈgaːža -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baguš ► ˈbaguš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bah ► ˈbaːx medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bahanje gl.
postavljanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bahati se gl.
dičiti se, napenjati, štemati2
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bájk samostalnik moškega spolapogovorno vozilo z dvema kolesoma s pedali na nožni pogon SINONIMI: kolo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajonet ► bajȯˈnẹːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajs ► ˈbaːi̯s -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajta ► ˈbaːi̯ta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajtar ► ˈbaːi̯tar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajtarica ► ˈbaːi̯tarca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bajzljati ipd. gl.
bezljati ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bak ► ˈbak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Bakar gl.
Baker
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bakec ► ˈbakac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baker gl.
kufer
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bakla gl.
fagla
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bakren gl.
kufren
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
Bakrski ► ▪ˈbaːkėrskė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bal ► ˈbaːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bala ► ˈbaːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bale ► ˈbale, mn. ˈbal’te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balin ► ˈbaliːn baˈliːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balinanje ► baˈliːnan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balinati se ► baˈliːnat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balinec ► ˈbaliːnc baˈliːnca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
balon ► ˈbalȯːn baˈlọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bámbus SSKJ² samostalnik moškega spolapijača iz rdečega vina in kokakole
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ban ► ˈbaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
banda ► ˈbaːnda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bandána samostalnik ženskega spola1. kvadratasta ali trikotna ruta, navadno pisana, ki se nosi zlasti tesno ovita okoli temena ali vratu 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s tako ruto
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bandati ► ˈbaːndat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bandero ► banˈdẹrȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bandit ► banˈdiːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bangati ► ˈbaːŋgat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banger ► ˈbaːŋgėr -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banja ► ˈban’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjaločan gl.
Banjec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjaločanka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjaloka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banjaloški gl.
banjski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjčica ► ▪ˈban’čica -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjec ► ▪ˈban’c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banjka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banjski ► ˈban’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
banka ► ˈbaːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bánkster samostalnik moškega spolaslabšalno kdor pridobiva korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bánksterski pridevnikslabšalno ki je v zvezi z banksterji, osebami, ki pridobivajo korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države, ali z dejavnostjo banksterjev
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banloka ► ▪ˈbanlȯka -e in ▪ˈbanȯka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Banoka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
báns samostalnik moškega spolaotroška pesem, pri kateri besedilo spremljajo ponazoritveni gibi
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bantovati se ► ˈbaːntȯvat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baraba ► baˈraːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baraka ► baˈraːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
barati se ► ˈbaːrat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bardíranje samostalnik srednjega spolaiz gastronomije ovijanje mesa s slanino pred peko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bardírati nedovršni in dovršni glagoliz gastronomije ovijati meso s slanino pred peko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bare ► ˈbarė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barem ► ˈbarėn prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barlati ► ˈbarlat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barle ► ˈbaːrle prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Baron ► ▪ˈbarọːn ▪baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Baronovi ► ▪baˈrọːnȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Baronovka ► ▪baˈrọːnȯfka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Bartol ► ▪ˈbaːrtȯu̯ -tȯla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Bartolomej gl.
Bartol
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baruc ► ˈbarüːc baˈrüːca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barufa ► baˈrufa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
barva gl.
farba
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
barvati gl.
farbati, štrihati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bas ► ˈbaːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
baš ► ˈbaš prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baška ► ˈbaška prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baškariti ► bašˈkaːrėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bat ► ˈbat -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batána samostalnik ženskega spolav primorskem okolju manjši čoln na vesla s pomožnim jadrom za ribolov ob obali
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batec ► ˈbatac ˈbaca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baterija ► bateˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bateríjski SSKJ² pridevnik
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batičnica ► baˈtiːčėnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batičnjak ► batičˈn’aːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batina ► ˈbatėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batinjati se ► baˈtin’at se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bati se ► ˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
batkati ► ˈbatkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
batuka ► baˈtuka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bavbav gl.
bavkec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
baviti se ► ˈbaːvėt se -ėn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bavkati ► ˈbafkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bavkec ► ˈbafkac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bazag ipd. gl.
bezeg ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beachvolley, beach volley samostalnik moškega spola1. odbojka, pri kateri igralci, navadno dva na dva, neobuti igrajo na mivki, zlasti zunaj in v toplejšem delu leta SINONIMI: odbojka na mivki1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s to odbojko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beba ► ˈbẹːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bebica ► ˈbẹːbėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Beč ► ▪ˈbẹːč -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bečar ► ˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Bečar ► ▪ˈbẹčar -ja in ▪ˈbẹčaːr ▪ˈbẹˈčaːrja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Bečarka ► ▪ˈbẹčarka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bečki ► ˈbẹːčkė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedaček gl.
bibek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedak ► ˈbedaːk beˈdaːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedalo ► beˈdalȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedarija ► bedaˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedast ► ˈbedast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedastoča ► bedasˈtoːča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bedeti gl.
čuti2, varovati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beg ► ˈbẹːk ˈbẹːga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
begunec ► beˈguːnc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
begunka ► beˈguːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bêjbika samostalnik ženskega spolapogovorno, ekspresivno mlada ženska, dekle
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bel ► ˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bela ► ˈbėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belec ► ˈbėːl’c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
belež gl.
beljenje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beli ► ˈbėːlė -ėga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belica ► bėˈliːca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belin ► ˈbilin -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beliti ► ˈbėːl’t -l’ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beliti se ► ˈbil’it se -in se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beljač ► ˈbėl’aːč bėˈl’aːča m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beljak ► ˈbėl’aːk bėˈl’aːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beljenje ► ˈbėːl’en’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belka ► ˈbėu̯ka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belkast ► ˈbėu̯kast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belko ► ˈbėːu̯kȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beloplavúti pridevnik
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belouška ► bėlȯˈuška -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beluškast ► bėˈlüːškast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
belúšni pridevnik1. ki je del beluša 1.1 ki je iz belušev ali vsebuje beluše
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bena ► ˈbena -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
benaviti ► beˈnaːvėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bencin ► ˈbenciːn benˈciːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bera ► ˈbėːra -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
berač gl.
petljar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beračenje gl.
petljanje, petljarija
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beračica gl.
petljarica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beračiti gl.
petljati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
beraški gl.
petljarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
berek ► ˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bergla gl.
berla
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
berilo ► beˈriːlȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
berla ► ˈbẹːrla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bermet ► ˈbeːrmet -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beroš ► ˈbėːrȯš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bersa ► ˈbẹːrsa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bersati ► ˈbersat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beseda ► beˈsėːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
besedica ► beˈsėːdėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
besedičenje gl.
šandabanda
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
besen gl.
jaden
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bêstica samostalnik ženskega spolaslengovsko zelo dobra, najboljša prijateljica SINONIMI: bestička
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bêstič samostalnik moškega spola1. slengovsko zelo dober, najboljši prijatelj 1.1 slengovsko s komer, čimer ima kdo veliko stika, opravkov ali ga dobro pozna
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bêstička samostalnik ženskega spolaslengovsko zelo dobra, najboljša prijateljica SINONIMI: bestica
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bešter ► ˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bet gl.
bat
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beton gl.
piton
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
betonirati gl.
cementirati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
betvo ► ˈbatvȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bezeg ► ˈbazak -zga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bezgov ► ˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bezgovina ► bazˈgọːvėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bezljanje ► bai̯zˈl’aːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bezljati ► ˈbaːi̯zl’at -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bežati ► ˈbėːžat ˈbižiːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
beži gl.
huš
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bi ► bė členek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bibek ► ˈbibak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bicikelj ► bėˈcikėl’ -kl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bičanje ► ˈbiːčan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bičati ipd. gl.
bučati ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bičje gl.
palud, palug
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
biditi gl.
buditi
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bidón samostalnik moškega spola1. plastična posoda, navadno valjasta, za hranjenje in pitje pijače, zlasti med športno aktivnostjo
2. narečno primorsko plastična posoda za hranjenje in prenašanje pijače
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bik ► ˈbik -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bikec ► ˈbikac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bikepacking samostalnik moškega spola1. potovanje s kolesom, opremljenim z nosilci za prtljago SINONIMI: kolovratenje1.1 kot pridevnik ki je z zvezi s takim potovanjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bikepacking, iz bike ‛kolo’ + (back)packing ‛potovanje z nahrbtnikom’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
biks ► ˈbiks -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
biksati ► ˈbiksat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bil ► ˈbiːu̯ ˈbili ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíldanje samostalnik srednjega spola1. pogovorno pridobivanje mišične mase z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano
2. pogovorno, ekspresivno načrtna krepitev, razvijanje česa 2.1 zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva razvijanje, nadgrajevanje, zlasti v računalniških igrah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíldati nedovršni glagol1. pogovorno pridobivati mišično maso z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano 1.1 pogovorno s takim pridobivanjem kaj krepiti, razvijati
2. pogovorno, ekspresivno načrtno krepiti, razvijati kaj 2.1 zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva razvijati, nadgrajevati, zlasti v računalniških igrah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bilka gl.
bil, brkavka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bilparski ► ˈbiːlparskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bingica ► ˈbiŋgėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bingljati ► ˈbiŋgl’at -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
binkošti gl.
duhovo
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
binkoštni gl.
duhovski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíoračunálnik, bío računálnik samostalnik moškega spola1. iz biotehnologije računalnik, ki ima čipe deloma iz organske snovi, zlasti proteinov, in skuša pri procesiranju podatkov čim bolj posnemati organske sisteme 1.1 ekspresivno človeški možgani
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birma gl.
ferma
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birmanec gl.
pilunek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birmanka gl.
pilunek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birmati gl.
fermati2
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
birt ► ˈbėːrt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birtaš ► ˈbirtaš birˈtaːša m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birtašica ► birˈtaːšica -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birtija ► ˈbėːrtėja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
birtinja ► ˈbėːrtėn’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bisaga ► bėˈsaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bistahar gl.
bistahor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bistahor ► bistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bister ► ˈbiːstėr -tra -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
biškop ► ˈbiːškȯp -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bitanga ► biˈtaːŋga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bitcoin samostalnik moškega spoladigitalna denarna enota v nekaterih državah, zlasti za manjše spletne nakupe
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
biti ► ˈbit ˈbiːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
biti ► ˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 20839 zadetkov.