a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aalenij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálni ekvivalènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abisík -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abísni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abísopelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ablácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ablacíjska razpóka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aborálna površína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aborálni dél -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abradírani materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíjska gŕba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíjska obála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíjska políca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazíjski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
abrazívni materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absolútna stárost -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
absórpcija svetlôbe -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
acetátna fólija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
acetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
acmit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adamelít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adaptívna radiácija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adhezíjska vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adinól -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adnétski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adolfus m osebno lastno ime
Adolf:
kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Adonija:
trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Adrikomus m osebno lastno ime
Adrihomij:
AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adsorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adsórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adúktor -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adulár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adulariscénca -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adúltni osébek -ega -bka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adúltni zavòj -ega -ôja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
advékcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aegéanij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbični -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbični procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aeróbni procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aêrofotogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aêrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aerolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aerónij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aêroposnétek -tka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aêrosiderolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afanítska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afanítska struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afinja -e ž opica:
ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afírska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afluéntni tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
àfosílna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afótična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
afótik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime
Afričan:
po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime
Afriški:
berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Áfriška plôšča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Áfriški kratón -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Afrodizija -e ž osebno lastno ime
Afrodizija:
Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agag -a m osebno lastno ime
Agag:
Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agalmatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agamemnon m osebno lastno ime
Agamemnon:
Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aganipe zemljepisno lastno ime
Aganipa:
Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agape ž osebno lastno ime
Agapa:
Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agapita -e ž osebno lastno ime
Agapita:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agapitus m osebno lastno ime
Agapet:
Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime
Hagara:
Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime
Agarjan:
Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agata -e ž osebno lastno ime
Agata:
Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ageas m osebno lastno ime
Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ageda ž zemljepisno lastno ime
Agueda:
V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agelius m osebno lastno ime
Agelij:
Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Á-generácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ágenska molása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ageslaus m osebno lastno ime
Agezilaj:
Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ageus -a/-eja m osebno lastno ime
Agej:
Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agilulf -a m osebno lastno ime
Agilolf:
Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agleas ž osebno lastno ime
Agleja:
S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglomerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglomerát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglomerátna bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglutinácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglutinát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aglutinírana foraminífera -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agmatít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agnát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agnes nepreg. ž osebno lastno ime
Agnes, Neža:
Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agostinus m osebno lastno ime
Avguštin:
S. Agoſtinus im. ed. pravi (I/1, 202) ← it. Agostino; → Agustinus, → Avgustin(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agradácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agradácijski tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agregát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
agresívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agrigencius m osebno lastno ime
Agrigentski:
Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agrikolaus -a m osebno lastno ime
Agrikolaj:
Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agripa -a m osebno lastno ime
Agripa:
inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ágrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Agustinus m osebno lastno ime
Avguštin:
samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ah medm. ah:
Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahab -a m osebno lastno ime
Ahab:
Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime
Ahaja:
kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahan -a m osebno lastno ime
Ahan:
Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ahát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahaz m osebno lastno ime
Ahaz:
Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
àhermatípična korála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahias -ja m osebno lastno ime
Ahija:
Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahiles -a m osebno lastno ime
Ahil:
Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahimaas -a m osebno lastno ime
Ahimaac:
Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahimeleh m osebno lastno ime
Ahimeleh:
Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahin m osebno lastno ime
Ahim:
de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahior m osebno lastno ime
Ahior:
Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
àhondrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ahor ž zemljepisno lastno ime
Ahor:
S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aj medm. aj:
Ai sakai moj Bug ti ſi njega v'tulikajn shtauti, inu podob preobernil (I/2, 23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ajaks m osebno lastno ime
Ajant:
ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajd -a m ajd, pogan:
Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajda -e ž ajda:
poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajdinja -e ž ajdinja, poganka:
ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski:
leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajdovsko prisl. ajdovsko, pogansko:
v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti (III, 553) → ajdovski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajfélij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajfer -fra m vnema, gorečnost:
takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se:
imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti:
V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ajsverus m osebno lastno ime
Ahasver:
Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akab -a m osebno lastno ime → Ahab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akantít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akantódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akávstobiolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akcelerométer -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akcesórna kámrica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akcesórna votlína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akcesórni kanál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akcesórni minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akcius m osebno lastno ime
Akcij:
taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akerít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
åkermanit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akmít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ako vez. ako, če:
netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akor prisl. kakor:
raunu akor leta je bil is Nebeſſ hudizhe pregnal (III, 190) Zapis je verjetno tiskarska napaka namesto → kakor.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akosta m osebno lastno ime
Acosta:
kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akratopég -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akratopégni izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akràtotêrma -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrécija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrecíjska cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrecíjska mêja plôšč -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrecíjska teoríja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akritárhi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ákrobatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrocóna -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akrodóntni zób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akromátski objektív -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akromórf -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálna vŕsta simetríje -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni premík -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni prerèz -ega -éza m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni presèk -ega -éka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni rázred -ega -éda m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni rázred simetríje -ega -éda -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksiálni sinklinórij -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksinít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
áksis -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksonolíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aksopódij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akteon m osebno lastno ime
Aktajon:
Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktinolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktinopterígiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktivacíjska energíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívna jáma -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívna plást -e plastí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívni krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívni ledeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívni ognjeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktívni vulkán -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktualízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktuogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aktuopaleontologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akumulácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akumulacíjska fáza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akumulacíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akústična karotáža -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvamarín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvapendens zemljepisno lastno ime
Acquapendente:
Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvifêr -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akviklúd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime
Akvilan (?):
Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvilanus m osebno lastno ime
Akvilan:
v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvilinus -na m osebno lastno ime
Akvilinij:
Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvinas cit. pril. osebno lastno ime
Akvinski:
S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvinates cit. pril. osebno lastno ime
Akvinski:
Se nezhudem de S: Thomash Aquinates im. ed. njega pusledno uro je lete S. beſsede piſsal ǀ S. Thomash Aquinotes im. ed. pak pravi → Akvinas, → Akvino, → Tomaž 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvino zemljepisno lastno ime
de Akvino cit. pril. osebno lastno ime
Akvinski:
Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime
Aachen:
Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvisgranensis cit. prid. aachenski:
kaj vam sapovej Concilium Aquisgranænſe im. ed. s (IV, 36) V Aachnu sta bila koncila 798 in 816–819 ter shizmatični 1166; → Akvisgrana, → grangresis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvitán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvitánij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime
Akvitanija:
v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvitanski -a prid. akvitanski:
S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
akvitárd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ala medm. ala, alo:
Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alabaster m 1. alabaster:
roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo:
je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alabáster -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alanus m osebno lastno ime
Alanus:
Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alárni sépt -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alaskít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alaunij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álb -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albanar -ja m prebivalsko lastno ime
prebivalec Albanopolisa (?):
Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albanija -e ž zemljepisno lastno ime
Albanija:
Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime
Székesfehérvár:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alberik -a m osebno lastno ime
Alberik:
Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albertus -ta m osebno lastno ime
Albert, Albreht:
Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albigenzar -ja m albigenz:
kakor ſo vuzhili Albigenſery im. mn. (I/1, 121) Albigénzi, srlat. Albigenses, frc. Albigeois, so se po mestu Albi imenovali frc. bogomili, heretična verska sekta, ki jo je ustanovil bolgarski duhovnik Bogomil (10. stol.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álbij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albinus m osebno lastno ime
Albin:
Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítov-epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítov filít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítski dvójček -ega -čka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítski zákon -ega -óna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
albítsko-epidótski rógovec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alboinus m osebno lastno ime
Alboin:
Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus im. ed. je bil vmerl (I/2, 109) Alboin (vladal 561–572), ustanovitelj langobardske države v severni Italiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albonídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alboránska depresíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Albucius m osebno lastno ime
Albucij:
Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ALCAPA -E ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alcedines cit. mn. vodomci:
Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alciatus m osebno lastno ime
Alcijat:
kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alcid -a m osebno lastno ime
Alkeid, tj.
Herakles:
Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alcion m osebno lastno ime
Alkion:
Krajl Antigonus, kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion im. ed. je umerl (IV, 412) → Antigonus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aldánski ščít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alé bazén -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alegambes m osebno lastno ime
Alegambe:
kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksander -dra m osebno lastno ime
Aleksander:
Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksandra ž osebno lastno ime
Aleksandra:
pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime
Aleksandrija:
nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksandrinus -na m osebno lastno ime
1. Aleksandrinec:
KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski:
Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aleksandrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksandro ab Aleksandro cit. pril. osebno lastno ime
Alessandri: Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia imenovani
(III, 460) ǀ Alexander ab Alexandro pishe, de Liſimacus je imel eniga pſſa
(IV, 422) → Aleksander 6.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aleksius -a m osebno lastno ime
Aleksij, Aleš:
Alexius im. ed. ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania ǀ Moje ime je Alexius im. ed., moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga Gospuda Alexiuſa tož. ed. is imenam 1. → Ales(ij) 2. Neki rimski gospod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aleluja1 ž aleluja:
Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aleluja2 medm. aleluja:
Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alemeon -a m osebno lastno ime
Alemeon (?):
kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alénij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alensis m osebno lastno ime
iz Halesa:
Alexander Alenſis im. ed. govorj (II, 234) Aleksánder iz Halesa, srlat. Alexander Alensis (umrl 1245), sholastični filozof in teolog, frančiškan; → Ales.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alerikus m osebno lastno ime
Alarih:
Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ales. krajšava osebno lastno ime
iz Halesa:
Alexander de Ales (III, 431) → Alensis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ales(ij) -sa m osebno lastno ime
Aleš:
S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aleta m → atleta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alevrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alevrolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu
začetek:
G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álfa délci -- -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álfa krêmen -- -éna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álfa sévanje -- -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álfa tridimít -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álfa žárki -- -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime
Alfonz:
Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álga -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Algerus m osebno lastno ime
Alger:
kakor pravi Algierus im. ed. (II, 371) ǀ Kakor pravi S. Algerus im. ed. (III, 81) ǀ Sveti Algerus im. ed. sklene (V, 543) Algêr iz Liègea (umrl 1132), avtor knjige Liber de misericordia et justitia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alginít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgna prepróga -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgna tekstúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgna tráta -e -e m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgni grebén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgni prêmog -ega premóga m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álgni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
algománska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
algónkij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ali1 prisl. ali:
Ali sakaj o Ti Mogozhni Bug! tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim zhlovekam ponishash ǀ Ali hozhio vedit sakaj ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus Diaconus ǀ Ale sakaj Ti Nebeski shenin zhakash, na urata tarkash, dokler lahku bi skuſi saparte urata noter shal?
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ali2 vez. 1. ali:
slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar:
Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alimentácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alivalít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijski sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálijsko-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálni sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálno-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkálnost kamníne -i -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkantara ž zemljepisno lastno ime
Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime
iz Alcantare:
Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkaran -a m stvarno lastno ime
Koran:
kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkibiades m osebno lastno ime
Alkibiad:
Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkim(ij)a -e ž alkimija:
pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alkimist -a m alkimist:
vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkimus m osebno lastno ime
Alkim:
Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkoran -a m stvarno lastno ime
Koran:
Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alkuinus m osebno lastno ime
Alkuin:
Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
allanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
allemontít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
allerödski ínterstadiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Almagoras m osebno lastno ime
Almagora (?):
Almagoras im. ed., de ſi lih je bil vuzhen, vener is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil (V, 517)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
almandín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
almara -e ž omara:
te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
almarica -e ž omarica:
mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Almarija -e ž zemljepisno lastno ime
Almeria:
ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
almožna -e ž miloščina, milodar:
taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alnöit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alo m osebno lastno ime
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij S. Alò tož. ed. (II, 194) Zapis izgleda kot krajšava za Alojzij, vendar dostopna literatura nobenega svetnike s tem ali kakim podobnim imenom ne omenja kot zavetnika kovačev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alofán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alohtón -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alohtóni jámski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alohtóno nahajalíšče -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alohtóno ozémlje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alojzija ž osebno lastno ime
Alojzija:
Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alojzius m osebno lastno ime
Alojzij:
Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alokém -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alokémična metamorfóza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aloklástična bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alokromátski minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álometamorfízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álometamorfóza -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alomórfni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alopaládij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alopátrična vŕsta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álostratigrafíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alotigéni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alotigénski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álotriomórfni kristál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alotrófni organízem -ega -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alotropíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alotrópni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Álpe Álp ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alpídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpídska enôta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpídsko-dinarídska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alpinídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpinídska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpinídsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpinotípna orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alpórtij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpska poledenítev -e -tve ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski muschelkalk -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpski svízec -ega -zca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpsko-dínarska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
álpsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alsbachit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alstonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
altar -ja m oltar:
Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alternácija generácij -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alternácija kamnín -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
altitermál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alumínijev magnetít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alúmosilikát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alunít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alunítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alunitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálna naplavína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálna terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálni nanòs -ega -ôsa m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aluviálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alúvij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alveóla -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alveolárni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alveolína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alveolínski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alverez m osebno lastno ime
Alvarez:
Sdai ſpumnim na letu kar pishe Franciſcus Alverez im. ed. (V, 258) Verjetno je mišljen Francisco Alvarez (15. stol.), škof v Siguenzi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
alvernenski -a prid. alvernski:
kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. m, od S. Amata Senonenskiga (IV, 315) → Alvernija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Alvernija ž zemljepisno lastno ime
Alverna:
yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski:
Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ama -e m dojilja:
kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amadeus m osebno lastno ime
Amadej:
Amadeus im. ed. ordna S. Franciſca (II, 123) ǀ pravi ta Bogaboyezhi Amadeus im. ed. (III, 335) 1. João Mendes de Silva (1420–82), znan pod vzdevkom Amadêj, srlat. Amadeus, frančiškan 2. Amadêj, avtor pridig o sv. Mariji, ki so jih zmotno pripisovali Joãu Mendesu de Silvi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amalek -a m osebno lastno ime
Amalek:
Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amalekitar -ja m prebivalsko lastno ime
Amalekov podanik:
Amalechitery im. mn. ſo pregainali Iſraeliterie ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou rod. mn. ǀ mojo voisko ſim bil potegnil zhes Amalechiterie tož. mn. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes Amaliciterie tož. mn. → Amalek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amalekitarski -a prid. Amalekov:
Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amalgám -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amalteja -e ž osebno lastno ime
Amalteja:
Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Aman -a m osebno lastno ime
Haman:
Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amand -a m osebno lastno ime
Amand:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amasija m osebno lastno ime
Amacja:
Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amasov -a prid. Amasajev:
Joab General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga tož. ed. m dellal (V, 189) Amasá (SP 2 Sam 17,25)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amasus -sa m Amat:
Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amas(us) -sa m osebno lastno ime
Amasis:
Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amata ž osebno lastno ime
Amata:
Nuna Amata im. ed., katera je bila vodenizhna (III, 421)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amat(us) -ta m osebno lastno ime
Amat:
kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amazonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amazónski kámen -ega -mna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambašador -a m odposlanec, ženitovanjski posrednik:
samerka Ambashador im. ed. zviblajne te Naveſte ǀ Odgovory Ambaſhador im. ed. ǀ ona poda ſvojo roko Ambaſhadoru daj. ed. ǀ K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora tož. ed., de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil ǀ Naveſta uprasha Ambashadora tož. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora tož. ed. … namrezh Archangela Gabriela ← it. nar. ambasciador(e); → bašador
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ámbitus -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambligonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ambrosius m osebno lastno ime
Ambrozij, Ambrož:
S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ambrož -a m osebno lastno ime
Ambrož:
kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálna brázda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálna cév -e ceví ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálna nožíca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálna plôščica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálni sistém -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ambulakrálno pólje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ameboídna gúba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amen medm. amen:
Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amenzalízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Amerika -e ž zemljepisno lastno ime
Amerika:
leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amerikanski -a prid. ameriški:
kakor nej ſo shkodovale une Amerikanske im. mn. ž kazhe (II, 33) → Amerika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amesít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ametíst -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfíbiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfiból -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítni diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítni fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítni skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítov kristalínski skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítov kristálni skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibolítski skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibólov azbést -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibólov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibólovec -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
amfibólov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 19266 zadetkov.