á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu,
priblížati se Ábrahamu,
spoznáti pri Ábrahamu,
sréčati Ábrahama,
srečeváti Ábrahama,
vídeti Ábrahama
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ábrahamka Frazemi s sestavino ábrahamka:
ábrahamka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk,
Ábrahamov ród,
Ábrahamov sín,
Ábrahamova hčí,
Ábrahamova léta,
Ábrahamovo naróčje,
kot v Ábrahamovem naróčju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ábrahamovati Frazemi s sestavino ábrahamovati:
ábrahamovati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ábrahamovec Frazemi s sestavino ábrahamovec:
ábrahamovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta,
dáti kàj ad acta,
správiti kàj ad acta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ádamica Frazemi s sestavino ádamica:
ádamica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ádamka Frazemi s sestavino ádamka:
ádamka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk,
Ádamov ród,
Ádamov sín,
Ádamova déca,
Ádamova žêna,
ádamovo jábolko,
Ádamovo rébro,
bíti Ádamov sín,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
v Ádamovem kostímu,
v Ádamovem kostúmu,
v Ádamovi obléki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ádamovec Frazemi s sestavino ádamovec:
ádamovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ádamovka Frazemi s sestavino ádamovka:
ádamovka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
afnánje Frazemi s sestavino afnánje:
afnánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
afnaríja Frazemi s sestavino afnaríja:
afnaríja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
afnáti se Frazemi s sestavino afnáti se:
afnáti se
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Agensni subjektV družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Agrovoltaična pašaZanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
akadémski Frazemi s sestavino akadémski:
akadémska četŕt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Aktivno državljanstvoZanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
alea Frazemi s sestavino alea:
alea iacta est [álea jákta ést]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aleator Frazemi s sestavino aleator:
aleator
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aleatóren Frazemi s sestavino aleatóren:
aleatóren
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aleatóričen Frazemi s sestavino aleatóričen:
aleatóričen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aleatórika Frazemi s sestavino aleatórika:
aleatórika
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Algoritemsko ojačevanjeKateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Aluminijasta odrezninaAli v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike,
odkríti Amériko,
stríc iz Amerike
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Analiza razpoloženjaV slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj,
ángelčki bi píli kàj,
bíti med ángelčki,
bíti [právi] ángelček,
íti med ángelčke,
[lép] kot ángelček,
príti med ángelčke,
spáti kot ángelček,
zaspáti kot ángelček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
apokalípsa Frazemi s sestavino apokalípsa:
[kot] jézdeci apokalípse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
apokalíptičen Frazemi s sestavino apokalíptičen:
apokalíptični jézdeci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ApostilleZanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aprílski Frazemi s sestavino aprílski:
aprílska šála,
bíti aprílski,
kot aprílsko vrême
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aréna Frazemi s sestavino aréna:
v aréni življênja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
AristofagijaPri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ark kmetija, ark središčeProsimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
artileríja Frazemi s sestavino artileríja:
têžka artileríja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ás Frazemi s sestavino ás:
ás v rokávu,
iméti ása v rokávu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
asfálten Frazemi s sestavino asfálten:
asfáltna džúngla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
AspirantPri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
AstroturfingZanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Atomska navadaPri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Atopijski dermatitisPri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév,
čístiti Ávgijev hlév,
očístiti Ávgijev hlév,
počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Avtokromna ploščaKateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Avtomatsko ocenjevanje pisanjaNaletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
b Frazemi s sestavino b:
če si rékel á, rêci šè b
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bábica Frazemi s sestavino bábica:
velíko bábic – kílav otròk,
velíko bábic – kílavo déte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
babilónski Frazemi s sestavino babilónski:
babilónska súžnost,
babilónski stòlp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
BabuškaV arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Babyboom generacijaProsim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
baháti se Frazemi s sestavino baháti se:
baháti se s pávjim pérjem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bájta Frazemi s sestavino bájta:
stára bájta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla,
zagoréti kot bákla,
zgoréti kot bákla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín,
obrít na balín,
obríti kóga na balín,
ostríči kóga na balín,
ostrížen na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bambijev učinekZanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika,
dáti kómu banáno,
dobíti banáno,
prilépiti kómu banáno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
banánski Frazemi s sestavino banánski:
banánska držáva,
banánska držávica,
banánska repúblika
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bančna storitev, bančni produktZanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bančno povzročena recesijaZanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bandéra Frazemi s sestavino bandéra:
nosíti bandéro čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bankrotírati Frazemi s sestavino bankrotírati:
bankrotírati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bárka Frazemi s sestavino bárka:
[kot] Nóetova bárka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga,
braníti bárve kóga,
dobíti zdrávo bárvo,
igráti za bárve kóga,
iméti zdrávo bárvo,
nastópati za bárve kóga,
nastopíti za bárve kóga,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
príti s právo bárvo na dán,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
spremeníti bárvo,
spremínjati bárve,
spremínjati bárve kot kameleón,
tekmováti za bárve kóga,
v čŕnih bárvah,
v róžnatih bárvah,
zaménjati bárve,
zdráva bárva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Barvni krogZanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Barvni reaktantKateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje,
polníti si bateríje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Baterija s trdnim elektrolitomIščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
báti se Frazemi s sestavino báti se:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot kúge,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
báti se lástne sénce,
báti se za stólček,
báti se za svôjo glávo,
báti se za svôjo kóžo,
ne báti se ne biríča ne hudíča,
ne báti se ne hudíča ne biríča,
ne báti se ne hudíča ne smŕti,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
báža Frazemi s sestavino báža:
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bdéti Frazemi s sestavino bdéti:
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím],
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
BDSMZanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
béc Frazemi s sestavino béc:
ne iméti niti béca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
béda Frazemi s sestavino béda:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt,
bél kàkor répa,
bél kot kréda,
bél kot kŕpa,
bél kot lílija,
bél kot mléko,
bél kot plátno,
bél kot smŕt,
bél kot snég,
bél kot vósek,
béla celína,
béla kàkor nevésta,
béla karavána,
béla knjíga,
béla kot nevésta,
béla kúga,
béla lísa,
béla lísa na zemljevidu [čésa],
béla odêja,
béli ovrátniki,
béla smŕt,
béla súknja,
béli církus,
béli práh,
béli slòn,
béli slôni,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákati [na] prínca na bélem kônju,
dóber kàkor béli krúh,
iméti béla jétra,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
izobésiti bélo zastávo,
jásno kot béli dán,
[kot] béla vrána,
nosíti bélo súknjo,
poglédati z bélim poglédom,
preobjésti se [bélega] krúha,
prínc na bélem kônju,
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom,
v béli svét,
vítez na bélem kônju,
zaglédati béli dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
béli Frazemi s sestavino béli:
bogôvi v bélem,
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
poglédati z bélim
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
belíti si Frazemi s sestavino belíti si:
belíti si glávo [s čím],
ne belíti si gláve [s čím]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Benétke Frazemi s sestavino Benétke:
posláti kóga v Benétke,
vídeti Benétke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
beráč Frazemi s sestavino beráč:
kàkor beráč mráza,
kot beráč uší
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi,
bés te pléntaj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
besédica Frazemi s sestavino besédica:
ne čŕhniti niti besédice,
ne rêči niti besédice,
ne spregovoríti niti besédice,
ne zíniti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bêsen Frazemi s sestavino bêsen:
bêsen kot rís
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati,
dánes z bètom, jútri s psòm,
ênkrat z bètom, drúgič s psòm,
jeséni z bètom, pozími s pesòm,
píjan kot bèt,
zdàj z bètom, zdàj s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
betónski Frazemi s sestavino betónski:
betónska džúngla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bév Frazemi s sestavino bév:
ne čŕhniti ne bév ne mév,
ne rêči ne bév ne mév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bévskati Frazemi s sestavino bévskati:
bévskati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bežáti Frazemi s sestavino bežáti:
bežáti, kot bi kóga desét biričev gonílo,
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
bežáti, kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Biciklični peptidPri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot zabóden bìk,
kot zabóden bìk,
močán kot bìk,
ne bôdi se z bíkom,
rjovéti kot bìk,
zagrábiti bíka za róge,
zgrábiti bíka za róge,
zijáti, kot bìk v nôva vráta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko,
nájti rešílno bílko,
okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke,
rešílna bílka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
BiohekanjeKako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bioinformacijska analizaV molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji: bioinfomatska analiza in bioinfomacijska analiza (ang. bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje bioinformatsko orodje ali bioinformacijsko orodje ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Biotska raznovrstnost Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre,
vsáke bíre,
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa],
metánje bíserov [svínjam],
metáti bísere svínjam,
postáti [právi] bíser [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bíti (bíjem) Frazemi s sestavino bíti (bíjem):
bíti kàkor kladívo,
bíti plát zvóna,
bíti v očí,
poslédnja úra bíje kómu/čému,
zádnja úra bíje kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta,
bíti Ádamov sín,
bíti aprílski,
bíti blagoslovljêna,
bíti bógu za hŕbtom,
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža,
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti bòlj počásne pámeti,
bíti brez belíča [v žêpu],
bíti brez bôra in belíča,
bíti brez bôra in božjáka,
bíti brez božjáka,
bíti brez božjáka in bóra,
bíti brez fícka [v žêpu],
bíti brez gláve in répa,
bíti brez hrbteníce,
bíti brez prebíte páre,
bíti brez répa in gláve,
bíti brez sápe,
bíti brez vestí,
bíti cókla razvôja,
bíti cókla za kóga/kàj,
bíti copáta,
bíti čésa kot tóče,
bíti čésa na kôše,
bíti čístih rôk,
bíti člôvek s téga svetá,
bíti čŕn kot nóč,
bíti désna roka kóga,
bíti do góbca v dréku,
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti do kolén v dréku,
bíti do úst v dréku,
bíti do vratú v dréku,
bíti do vratú v gódlji,
bíti dôbra dúša,
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
bíti dólg kot prékla,
bíti drúga violína,
bíti dúša čésa,
bíti fíga móž,
bíti glávni adút,
bíti hítre jéze,
bíti hláden do kóga,
bíti hrbteníca čésa,
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka [kóga/čésa],
bíti igráčka [kómu] kàj,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti imenován s právim iménom,
bíti iz drugáčnega testá,
bíti iz ístega testá,
bíti iz mesá in krví,
bíti iz móde,
bíti jeklénih žívcev,
bíti jezíček na téhtnici,
bíti junák dnéva,
bíti kàj za pod zób,
bíti kàj/kdó na kvadrát,
bíti kàkor ámen [v cérkvi],
bíti kàkor ámen [v očenášu],
bíti kàkor húda úra,
bíti kàkor iz cúkra,
bíti kàkor iz másla,
bíti kàkor iz svínca,
bíti kàkor kladívo,
bíti kàkor lesníka,
bíti kàkor mrlíč,
bíti kàkor na íglah,
bíti [kàkor] na šivánkah,
bíti [kàkor] na tŕnju,
bíti [kàkor] v málih nebésih,
bíti kàkor v meglì,
bíti kàkor žívo srebró,
bíti kákšen kólešček kjé,
bíti kanónfuter,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti kísel kàkor vrísk,
bíti kóga/čésa kot kobílic,
bíti kóga/čésa kot mrávelj,
bíti kóga/čésa kot rúsov,
bíti kómu máčeha,
bíti kómu pri sŕcu,
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za pavlího,
bíti kómu za petámi,
bíti kómu za rítjo,
bíti kós kómu/čému,
bíti kóst v gŕlu kóga,
bíti kot ámen [v cérkvi],
bíti kot ámen [v očenášu],
bíti kot dèž v prátiki,
bíti [kot] dím [za kóga],
bíti kot èn móž,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
bíti kot iz másla,
bíti [kot] iz stêkla,
bíti kot iz škátlice,
bíti [kot] iz tŕte izvít,
bíti [kot] iz želéza,
bíti [kot] lánski snég,
bíti [kot] máli bóg,
bíti kot mésečnica,
bíti kot mésečnik,
bíti kot míla jéra,
bíti [kot] mílni mehúrček,
bíti kot mrlìč,
bíti kot na dláni,
bíti [kot] na íglah,
bíti [kot] na lúni,
bíti [kot] na tŕnih,
bíti [kot] na tŕnju,
bíti [kot] na žerjávici,
bíti kot naročèn [za kóga/kàj],
bíti kot odpŕta knjíga,
bíti kot okamenél,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti kot osát,
bíti kot pès in máčka,
bíti kot rít in srájca,
bíti kot sánje,
bíti kot slépa kúra,
bíti [kot] strašílo,
bíti [kot] strašílo za v prosó,
bíti kot ustvárjen za kóga/kàj,
bíti kot v čebelnjáku,
bíti [kot] v devêtih nebésih,
bíti kot v fílmu,
bíti kot v mravljíšču,
bíti kot v nebésih,
bíti kot v pánju,
bíti kot v právljici,
bíti [kot] v ráju,
bíti kot v sánjah,
bíti [kot] v sêdmih nebésih,
bíti kot vróče žémlje,
bíti [kot] vróče žémljice,
bíti kot žívo srebró,
bíti krátke pámeti,
bíti krátkih beséd,
bíti krváv pod kóžo,
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm,
bíti kúrje pámeti,
bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa],
bíti [málo] čez lés,
bíti már kot [za] lánski snég,
bíti máslo kóga,
bíti med ángelčki,
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti med kladívom in nakoválom,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bíti med svôjimi štírimi sténami,
bíti [mehek] kot máslo,
bíti méhkega srcá,
bíti močán adút,
bíti módre krví,
bíti mólzna kráva,
bíti móž beséda,
bíti na bóbnu,
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
bíti na čŕni lísti,
bíti na désno rôko,
bíti na dláni,
bíti na dnù,
bíti na dôbri póti,
bíti na káhli,
bíti na kócki,
bíti na kôncu svetá,
bíti na kôncu z žívci,
bíti na kônju,
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti na múhi [kóga],
bíti na nàjbóljši póti,
bíti na nítki,
bíti na ónem svétu,
bíti na píki,
bíti na prágu čésa,
bíti na prágu smŕti,
bíti na prágu življênja,
bíti na prestólu,
bíti na psù,
bíti na répu [čésa],
bíti na rešêtu,
bíti na róbu obúpa,
bíti na róbu prepáda,
bíti na slépem tíru,
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
bíti na stránskem tíru,
bíti na tánkem lédu,
bíti na tapéti,
bíti na tí s kóm,
bíti na zatóžni klópi,
bíti nágle jéze,
bíti napét kot maréla,
bíti napét kot lók,
bíti narejèn iz ístega testá,
bíti nasmeján do ušés,
bíti náše gôre líst,
bíti ne od múh,
bíti nepopísan líst [papírja],
bíti ob dóber glás,
bíti ob glávo,
bíti ob pámet,
bíti obút,
bíti od dánes do jútri,
bíti od hudíča,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti od múh,
bíti od rôk,
bíti od vrága,
bíti odrínjen na stránski tír,
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
bíti oródje [čésa, za kàj],
bíti oródje [kóga/čésa],
bíti oródje v rôkah kóga/čésa,
bíti óstrega jezíka,
bíti pávliha,
bíti pijàn kot čebèr,
bíti pijàn kot čèp,
bíti po ênem kopítu,
bíti po ístem kopítu,
bíti po júsu,
bíti pod copáto,
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti pod drobnoglédom [kóga],
bíti pod gásom,
bíti pod krítiko,
bíti pod lúpo kóga,
bíti pod nesréčno zvézdo,
bíti pod oróžjem,
bíti pod pepélom,
bíti pod rúšo,
bíti podóben kàkor gróš gróšu,
bíti pójem [kóga/čésa],
bíti póln múh,
bíti ponedéljkarski,
bíti ponedéljkov,
bíti potísnjen v kót,
bíti [práva] cvétka,
bíti práva enciklopedíja,
bíti [právi] ángel,
bíti [právi] ángelček,
bíti [právi] bíser [čésa],
bíti [právi] cvét čésa,
bíti [právi] mójster za kàj,
bíti právi sín kóga/čésa,
bíti právi sín svôje dôbe,
bíti právi sín svôjega očéta,
bíti právo odkrítje,
bíti prázen dím,
bíti pred vráti,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj],
bíti pri korítu,
bíti pri rôki,
bíti pròst kot ptíček na vêji,
bíti pŕva violína,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti rédkih beséd,
bíti rojèn pod nesréčno zvézdo,
bíti rojèn pod sréčno zvézdo,
bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni,
bíti s téga svetá,
bíti sám svój gospód,
bíti [si] na nòž,
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju,
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bíti si s kóm kot bráta,
bíti si v laséh,
bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé],
bíti smétana [čésa],
bíti sól zêmlje,
bíti stárega kóva,
bíti súh kot prékla,
bíti svêtla tóčka,
bíti šè móker pod nósom,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti [šè] v povôjih,
bíti [šè] v žívem spomínu,
bíti šèle v povôjih,
bíti šírši kot dáljši,
bíti tábula ráza,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [tàm] za devêtimi gorámi,
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti têžek kot cènt,
bíti tího kot rìt,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bíti topóvska hrána,
bíti tŕd ôreh za kóga,
bíti tŕdega srcá,
bíti trínajsto práse,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
bíti v blagoslovljênem stánju,
bíti v cvétju,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v dôbri kóži,
bíti v dréku,
bíti v drúgem stánju,
bíti v drúgem stánu,
bíti v gódlji,
bíti v káši,
bíti v kóži kóga,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v [lépem] móčniku,
bíti v létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti v oblákih,
bíti v pólnem cvétu,
bíti v pólnem razcvétu,
bíti v povôjih,
bíti v pŕvih vŕstah,
bíti v rdéčih števílkah,
bíti v ríti,
bíti v róžicah,
bíti v sítu in rešêtu,
bíti v slábi kóži,
bíti v slépi úlici,
bíti v slonokoščénem stôlpu,
bíti v [svôjem] elemêntu,
bíti v škrípcih,
bíti v škrípcu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
bíti v [vesélem] pričakovánju,
bíti v začáranem krógu,
bíti v zláti sredíni,
bíti vážen kot maréla,
bíti vèč díma kot ôgnja,
bíti vêlik kalíber,
bíti vêlik otròk,
bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj,
bíti [vès] ponedéljkov,
bíti [vès] ponedéljski,
bíti vést kóga/čésa,
bíti vklénjen v kládo,
bíti vógelni kámen [čésa[,
bíti vólk na kàj,
bíti [vróče] kot v kôtlu,
bíti vsáke bíre,
bíti [vsèh] múh póln,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
bíti za dirigéntskim púltom,
bíti za èn drèk,
bíti za kríži,
bíti za lúno,
bíti za med stáro želézo,
bíti za [na] odpàd,
bíti za pečjó,
bíti za pêto koló,
bíti za rešêtkami,
bíti za rítjo kómu,
bíti za v kòš,
bíti za v stáro želézo,
bíti za vsákim gŕmom,
bíti zapéčkar,
bíti zapéčkarski,
bíti zapísan smŕti,
bíti zapísan v zvézdah,
bíti zastavonóša kóga/čésa,
bíti zavít v meglò,
bíti zavít v temò,
bíti zelèn od zavísti,
bíti [zeló] v módi,
bíti zláta dúša,
bíti žé pri krúhu,
bíti žé v létih,
bíti želéznih žívcev,
bíti žídane vólje,
bíti žív in zdràv,
bíti žíva enciklopedíja,
bíti žívo srebró,
bódi v cvétju,
bodíte v cvétju,
bôjna sekíra je zakopána,
čez glávo je kjé čésa,
čìč je nìč,
gláva [kóga] je kot sód,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iz té móke ne bo krúha,
jè cél církus,
je kóga/čésa kot kobílic,
je kóga/čésa kot mrávelj,
je kóga/čésa kot rúsov,
káča [je] v žêpu,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
kàj je kot na dláni,
kàj je kot pribíto,
kàj je [práva] zláta jáma za kóga,
kàj je šála,
kàj je [šè]v oblákih,
kàj je za kóga/kómu špánska vás,
kàj ni igráča [kómu],
kàj ni šála,
kdó/kàj ni on múh,
kóga je kàj v hláčah,
kóga je kóliko v hláčah,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
krí ni vôda,
kríž je [s kóm/čím],
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti,
[lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti,
málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém,
med bráti [je kàj vrédno],
možgáni kóga so kot rešêto,
ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
ne bíti igráča [kómu kàj],
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
ne bíti igráčka [kómu kàj],
ne bíti iz cúkra,
ne bíti iz želéza,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím,
ne bíti od múh,
ne bíti po júsu,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne bíti pri čísti,
ne bíti s téga svetá,
ne bíti [si] na čístem s kóm/čím,
ne bíti [šè] za med stáro šáro,
ne bíti šè za [na] odpàd,
ne bíti [šè] za v kòš,
ne bíti v dôbri kóži,
ne bíti vréden píškavega oréha,
ne bíti vréden póčenega gróša,
nékaj gnílega je v dežêli Dánski,
ni prostóra za kóga/kaj kjé,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
otròk je na póti,
po tóči zvoníti je prepôzno,
pokázati kómu, po čém je mást,
pôsel je pôsel,
pravíci je zadoščêno,
sám góbec je kóga,
sáma kóst in kóža je kóga,
sáma ušésa so kóga,
sáme beséde so kóga,
sáme kostí so kóga,
sáme očí so kóga,
samó beséde so kóga,
spánec je bóljši kot žgánec,
sréča je míla kómu,
stráh za stólček je kóga,
škárje in plátno sta v rôkah kóga,
tá je [pa] bôsa,
tá je pa debéla,
tá je [pa] dôbra,
tá je [pa] jálova,
tá je [pa] kosmáta,
tá je [pa] lépa,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [kot] hláden túš,
tó je víšja matemátika,
tó je za kóga/kómu špánska vás,
tó mu je túrško,
tó ni šála,
tó ni víšja matemátika,
tó níso máčje sólze,
tó níso máčkine sólze,
tó so búče,
tó so záme špánski kráji,
trébuh je kot sód,
vèč želéz je v ôgnju,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vrág je kjé,
vsák dán je nedélja [za kóga; kjé],
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo,
vsè je na glávi,
vsì kríži so dôl,
življênje kóga je na nítki,
žóga je bilà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bítka Frazemi s sestavino bítka:
bítka na nòž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blagó Frazemi s sestavino blagó:
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blagoslovljên Frazemi s sestavino blagoslovljên:
bíti blagoslovljêna,
bíti v blagoslovljênem stánju,
v blagoslovljênem stánju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blátiti Frazemi s sestavino blátiti:
blátiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
izvléči kóga/kàj iz bláta,
izvléči se iz bláta,
obmetávanje z blátom,
obmetávati kóga z blátom,
pogrézati se v bláto [čésa],
potégniti kóga/kàj iz bláta,
potégniti se iz bláta,
vláčiti kóga/kaj po blátu,
vléči kóga/kàj po blátu,
zagáziti v bláto [čésa],
znájti se v blátu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Blažilec pokaProsil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bléd Frazemi s sestavino bléd:
bléd kàkor vósek,
bléd kot kréda,
bléd kot mrlìč,
bléd kot plátno,
bléd kot smŕt,
bléd kot sténa,
bléd kot zíd,
bléd od jéze,
postáti bléd kot zíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bledenje koralTermin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk,
hítro kot blísk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bliskovít Frazemi s sestavino bliskovít:
bliskovít
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blíšč Frazemi s sestavino blíšč:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blížati se Frazemi s sestavino blížati se:
blížati se s hítrimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
blodíti Frazemi s sestavino blodíti:
blodíti kot mésečnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati,
bòb ob sténo metáti,
bòb v sténo metáti,
íti bòb iz krópa pobírat,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
rêči bôbu bòb,
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bóben je zapél,
dáti kóga/kàj na bóben,
iméti trébuh kàkor bóben,
íti na bóben,
kàkor kráva na bóben,
napét kot bóben,
pognáti kóga/kàj na bóben,
príti na bóben,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
sìt kot bóben,
soldáški bóben pôje,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
správiti kóga/kàj na bóben,
zapél je vojáški bóben
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom,
bíti [kot] máli bóg,
bóg je vzél kóga k sêbi,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
bogôvi v bélem,
bógu čàs krásti,
bógu za hŕbtom,
držáti se kot lípov bóg,
hvála bógu,
kjér bóg rôko vèn molí,
ležáti bógu za hŕbtom,
máli bóg,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
počútiti se kot bóg,
počútiti se kot máli bóg,
pod mílim bógom,
prizòr za bogôve,
sedéti kot lípov bóg,
státi kot lípov bóg,
[ták], kot je bóg ustváril kóga,
živéti bógu za hŕbtom,
živéti kot máli bóg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bogàt Frazemi s sestavino bogàt:
bogàt kot kréz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bogatéti Frazemi s sestavino bogatéti:
bogatéti na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bojeváti se Frazemi s sestavino bojeváti se:
bojeváti se do zádnjega díha,
bojeváti se kàkor levínja,
bojeváti se na nòž,
bojeváti se na življênje in smŕt,
bojeváti se z abecédo čésa,
bojeváti se z mlíni na véter,
bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
boléti Frazemi s sestavino boléti:
bóli me kúrac
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bolézen Frazemi s sestavino bolézen:
francóska bolézen,
otróška bolézen čésa,
preboléti otróško bolézen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bòlj Frazemi s sestavino bòlj:
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža,
bíti bòlj počásne gláve,
bíti [bòlj] počásne pámeti,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
slíkati vrága bòlj čŕnega, kot je v resníci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bóljši Frazemi s sestavino bóljši:
bóljša polovíca,
spánec je bóljši kot žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba,
eksplodírati kàkor bómba,
odjékniti kàkor bómba,
odjékniti kot bómba,
odmévati kàkor bómba,
póčiti kot bómba,
tréščiti kàkor bómba,
učinkováti kot bómba,
udáriti kot bómba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bòr Frazemi s sestavino bòr:
bíti brez bóra in belíča,
bíti brez bôra in božjáka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
boríti se Frazemi s sestavino boríti se:
boríti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega možá,
boríti se kot lèv,
boríti se kot levínja,
boríti se na nòž,
boríti se na žíve in mŕtve,
boríti se na življênje in smŕt,
boríti se z abecédo čésa,
boríti se z mlíni na véter,
boríti se za bárve kóga,
boríti se za [svój] prôstor pod sóncem,
boríti se za žíve in mŕtve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Borovniška formacijaZanima me, kako se pravilno zapisuje geološke formacije, kot je npr. borovniška formacija . Pojavlja se zapis z malo in veliko začetnico. Po Geološkem terminološkem slovarju formacija označuje 'litološko enoto, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nastalimi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija', borovniška formacija pa ' zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike ' .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna,
[pa] mírna Bósna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bôsti Frazemi s sestavino bôsti:
bôsti se z bíkom,
bôsti v očí,
ne bôdi se z bíkom,
resníca v očí bôde
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bótra Frazemi s sestavino bótra:
pijàn, da je rékel máčki bótra,
pijàn, da máčki bótra právi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
BovdenVečina evropskih jezikov za upogibljivo žico ali tanko jekleno vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih ali vlečnih mehanskih sil, npr. namenjeno zaviranju, uporablja poimenovanje bovden , ki je izpeljano iz priimka iznajditelja Ernesta Monningtona Bowdna. V Lenartu deluje Tovarna bovdenov in plastike, ne najdem pa knjižnega izraza v slovenščini.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
božíčen Frazemi s sestavino božíčen:
božíčna nóč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
božják Frazemi s sestavino božják:
bíti brez bôra in božjáka,
bíti brez božjáka,
bíti brez božjáka in bóra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bôžji Frazemi s sestavino bôžji:
bìč bôžji,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bôžja mást,
bôžja sódba,
bôžji mlíni,
bôžji mlíni méljejo počási, a gotôvo,
bôžji pŕst,
délati za bôžji lón,
kríž bôžji,
pijàn kàkor [bôžja] mávra,
píti kàkor [bôžja] mávra,
potrpežljív kàkor bôžja mást,
pŕst bôžji,
stopíti pred bôžjo sódbo,
za bôžje plačílo,
za bôžji lón,
za bôžjo vóljo prosíti kóga,
za pét rán [bôžjih],
zvonôvi gredó na bôžjo pót
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém],
brúndati v brádo,
dajáti kàj na brádo,
dáti kàj na brádo,
gósti v brádo,
hahljáti se v brádo,
hihitáti se v brádo,
iméti brádo,
iméti [žé] brádo,
kàj z brádo,
kózja brada,
kózja bráda,
Matjáževa bráda,
momljáti v brádo,
mrmráti v brádo,
prodájanje na brádo,
prodáti na brádo,
smehljáti se v brádo,
viséti za brádo,
zabrúndati v brádo,
zamrmráti v brádo,
zgódba z brádo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brádica Frazemi s sestavino brádica:
kózja brádica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
braníti Frazemi s sestavino braníti:
braníti bárve kóga,
braníti kóga kot levínja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta,
iméti kóga ràd kot bráta,
kàkor bràt in sêstra,
kot bràt in sêstra,
med bráti [je kàj vrédno],
spoštováti kóga kot bráta,
tôpli bràt,
vínski bràt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec,
tôpli brátec,
vínski brátec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bráti Frazemi s sestavino bráti:
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo,
bráti kómu kózje molítvice,
bráti kómu levíte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bratínstvo Frazemi s sestavino bratínstvo:
píti bratínstvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brátiti se Frazemi s sestavino brátiti se:
brátiti se
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brátstvo Frazemi s sestavino brátstvo:
tôplo brátstvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bŕca Frazemi s sestavino bŕca:
dáti kómu bŕco [v rìt],
dobíti bŕco [v rìt]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bŕcniti Frazemi s sestavino bŕcniti:
bŕcniti kóga v rìt,
bŕcniti v temò,
da bi te kúra bŕcnila,
naj kóklja bŕcne kóga,
naj kúra bŕcne kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
BrekZanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brénkati Frazemi s sestavino brénkati:
brénkati na drugáčne strúne,
brénkati na drúge strúne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brénkniti Frazemi s sestavino brénkniti:
brénkniti na čústveno strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brezgláv Frazemi s sestavino brezgláv:
brezgláv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brezglávo Frazemi s sestavino brezglávo:
brezglávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Brez odpadkovProsimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Brez oreškovImamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor o lupinarjih in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brézov Frazemi s sestavino brézov:
brézova káša,
brézova mást,
brézovo ólje,
namázati kóga z brézovim óljem,
namázati kóga z brézovo mástjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Brezpilotni letalnikZanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Brezplačni premijski modelZanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brezzób Frazemi s sestavino brezzób:
brezzóbi tíger
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brídek Frazemi s sestavino brídek:
pretákati brídke sólze,
točíti brídke sólze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bridkóst Frazemi s sestavino bridkóst:
kélih bridkósti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga,
zádnja bríga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga,
nabrúšen kot brítev,
óster kot brítev
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bríti Frazemi s sestavino bríti:
nôrce bríti iz kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bríti se Frazemi s sestavino bríti se:
bríti se na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brítof Frazemi s sestavino brítof:
kúrji brítof
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
povédati v bŕk kómu kàj,
režáti se v bŕk kómu,
smejáti se v bŕk kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg,
vólčji brlòg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brúhati Frazemi s sestavino brúhati:
brúhati kot vídra,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
brúhati žólč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brúhniti Frazemi s sestavino brúhniti:
brúhniti v sméh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brúsiti Frazemi s sestavino brúsiti:
brúsiti nôge,
brúsiti pête
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bŕzdati Frazemi s sestavino bŕzdati:
bŕzdati jêzik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati,
dobíti jíh po búči,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [pa] búča,
tó so búče,
zvíta búča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
búčka Frazemi s sestavino búčka:
búčke prodájati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
búhniti Frazemi s sestavino búhniti:
krí je búhnila kómu v glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
búmerang Frazemi s sestavino búmerang:
udáriti [nazáj] kot búmerang,
vráčati se kot búmerang kómu/kàj,
vrníti se kot búmerang kómu/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Butična pivovarna, butično pivoZanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Cáhejev Frazemi s sestavino Cáhejev:
Cáhejeva nedélja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cáker Frazemi s sestavino cáker:
v cáker hodíti s kóm/čím
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
calendas graecas Frazemi s sestavino calendas graecas:
ad calendas graecas
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso,
íti v Canósso,
odíti v Canósso,
odpráviti se v Canósso,
podáti se v Canósso,
pót v Canósso,
príti v Canosso
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cárski Frazemi s sestavino cárski:
cárski réz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu,
pustíti kóga na cedílu,
púščati kóga na cedílu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cedíti se Frazemi s sestavino cedíti se:
méd in mléko se cedí(ta) kjé kómu,
mléko se šè cedí iz úst kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cél Frazemi s sestavino cél:
cél církus,
jè cél církus,
na célem svétu,
napraviti cél církus,
narediti cél církus,
nastál je cél církus,
odnêsti célo glávo,
odnêsti célo kóžo,
po célem svétu,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína,
čŕna celína,
nôva celína,
oráti celíno,
pêta celína,
stára celína,
zelêna celína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj],
popóprane céne,
za nobêno céno,
za vsáko céno,
zasoljêna céna,
zasoljêne céne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
CenilkaZanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt,
iméti nôge têžke kot cènt,
têžek kot cènt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Center za terenske raziskaveZanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cép Frazemi s sestavino cép:
bèt s cépom odbíjati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cépati Frazemi s sestavino cépati:
cépati kot múhe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cepidláčiti Frazemi s sestavino cepidláčiti:
cepidláčiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cépiti Frazemi s sestavino cépiti:
cépiti dláko,
dláko cépiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cérkev Frazemi s sestavino cérkev:
bíti kàkor ámen [v cérkvi],
bíti kot ámen [v cérkvi],
kot pès v cérkvi,
tího kot v cérkvi,
tišína kot v cérkvi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cerkvén Frazemi s sestavino cerkvén:
réven kot cerkvéna mìš,
ubóg kot cerkvéna mìš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cêsar Frazemi s sestavino cêsar:
slúžiti cesárja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
mériti césto,
ostáti na césti,
pognáti kóga na césto,
postáviti kóga na césto,
premériti césto,
vréči kóga na césto,
znájti se na césti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
CezuraNa področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn,
lagáti kot cigàn
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ciklonski dvig gladineMeteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge , ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm ) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska. Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni a li neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni , ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge . Dobesedni prevod bi bil val , vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ... Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
CiljenjeV Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Cirkadiani ritemPridevnik cirkadiani v terminu cirkadiani ritem , ki označuje ritem biološke aktivnosti, ki se ponavlja približno vsakih 24 ur, je včasih zapisan tudi s črko l , torej cirkadialni ritem . Zanima me, katera oblika pridevnika je ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus,
cél církus,
délati církus,
jè cél církus,
napraviti cél církus,
naredíti cél církus,
nastál je cél církus,
zgánjanje církusa,
zgánjati církus
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cmériti se Frazemi s sestavino cmériti se:
cmériti se kot mila jera
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
cmòk v ústih,
iméti cmòk v gŕlu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja,
bíti cókla za kóga/kàj,
postáti cókla razvôja,
postáti cókla za kóga/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta,
bíti pod copáto,
iméti kóga pod copáto,
íti po copátah,
postáti copáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
copátar Frazemi s sestavino copátar:
copátar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
crédo Frazemi s sestavino crédo:
kot Pilát v crédo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cŕkniti Frazemi s sestavino cŕkniti:
cŕkniti od sméha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
crkováti Frazemi s sestavino crkováti:
crkováti od sméha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cühta Frazemi s sestavino cühta:
pijàn kák cühta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra,
ne bíti iz cúkra,
sládek kàkor cúker
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa,
bíti v pólnem cvétu,
rdèč kàkor mákov cvét,
rdèč kot mákov cvét,
v cvétu lét,
v cvétu mladósti,
v cvétu življênja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cvetéti Frazemi s sestavino cvetéti:
pôsel cvetè [kómu],
róžice cvetíjo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju,
bódi v cvétju,
bodíte v cvétju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
cvétka Frazemi s sestavino cvétka:
bíti [práva] cvétka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čákati Frazemi s sestavino čákati:
čákati [na] prínca na bélem kônju,
čákati na svôjih pét minút [sláve],
čákati na zelêno lúč za kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čaróvnica Frazemi s sestavino čaróvnica:
lòv na čarôvnice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čásnikarski Frazemi s sestavino čásnikarski:
[čásnikarska] ráca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
délati část svôjemu iménu,
iméti kóga/kàj v [velíki] části,
iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne zdéti se pod častjó kómu kàj,
zdéti se pod častjó kómu kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
částen Frazemi s sestavino částen:
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
častíti Frazemi s sestavino častíti:
častíti kóga kot mesíjo,
častíti zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čaščênje Frazemi s sestavino čaščênje:
čaščênje zlátega teléta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čebéla Frazemi s sestavino čebéla:
délaven kot čebéla,
marljív kot čebéla,
príden kot čebéla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čebélica Frazemi s sestavino čebélica:
délaven kot čebélica,
marljív kot čebélica,
príden kot čebélica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku,
šuméti kot v čebelnjáku,
vréti kot v čebelnjáku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čebèr Frazemi s sestavino čebèr:
bíti pijàn kot čebèr,
iméti glávo kot čebèr
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čeljúst Frazemi s sestavino čeljúst:
čeljúst páde dôl kómu,
čeljúst se pobési kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čèp Frazemi s sestavino čèp:
bíti pijàn kot čèp,
nacedíti se kot čèp,
opíti se kot čèp,
pijàn kot čèp,
tŕd kot čèp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čepéti Frazemi s sestavino čepéti:
čepéti kot kóklja [na jájcih],
čepéti za pečjó
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte,
ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj,
pobráti svôjih sédem čéšpelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
četŕt Frazemi s sestavino četŕt:
akadémska četŕt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga,
dáti kóga na čêvelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ČezjezičnostPri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čìč Frazemi s sestavino čìč:
čìč je nìč,
čìč ne dá nìč,
čìč níma nìč,
čìč v nìč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Číč Frazemi s sestavino Číč:
glásen kot Číč,
kričáti kàkor Číč,
vpíti kot Číč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
číst Frazemi s sestavino číst:
bíti čístih rôk,
číst kàkor kristál,
číst kàkor studénec,
číst kot kristál,
číst kot lílija,
číst kot ríbje okó,
číst kot sólza,
čísta formálnost,
číste rôke,
čístih rôk,
iméti číste rôke,
iméti čísto vést,
nalíti kómu čístega vína,
natočíti kómu čístega vína,
ne iméti čístih rôk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čístiti Frazemi s sestavino čístiti:
čístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
číški (číčki) Frazemi s sestavino číški (číčki):
kísel kàkor číški (číčki) vrísk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čívkati Frazemi s sestavino čívkati:
vrábci [na stréhi] žé čívkajo [o čém, da],
žé ptíčki čívkajo [o čem, da]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
člôvek Frazemi s sestavino člôvek:
bíti člôvek s téga svetá,
člôvek brez hrbteníce,
člôvek stárega kopíta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Človek-danSoočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
človéštvo Frazemi s sestavino človéštvo:
stàr kot človéštvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik,
vpíti kot črédnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
črevó Frazemi s sestavino črevó:
pót se vléče kot kúrja čréva,
vléči se kot kúrja čréva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čŕhniti Frazemi s sestavino čŕhniti:
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕhniti ne bév ne mév,
ne čŕhniti niti beséde,
ne čŕhniti niti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čŕka Frazemi s sestavino čŕka:
od pŕve do zádnje čŕke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čŕn Frazemi s sestavino čŕn:
bíti čŕn kot nóč,
bíti na čŕni lísti,
čŕn dán,
čŕn kot cigàn,
čŕn kot hudíč,
čŕn kot katrán,
čŕn kot nóč,
čŕn kot óglje,
čŕn kot zamórec,
čŕna celína,
čŕna dúša,
čŕna kúga,
čŕna lísta,
čŕna lúknja,
čŕna nehvaléžnost,
čŕna ôvca,
čŕna píka,
čŕna smŕt,
čŕne mísli,
čŕne srájce,
čŕne števílke,
čŕni dnévi,
čŕni fónd,
čŕni kontinènt,
čŕni mádež,
čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím,
čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím,
čŕni pétek,
čŕno zlató,
délati kot [čŕna] živína,
dobíti čŕni mádež,
dobíti čŕno píko,
doživéti čŕn dán,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti čŕni mádež,
iméti čŕno dúšo,
iméti čŕno píko,
iméti [svój] čŕn dán,
kàj ni takó čŕno, kot,
odpráviti čŕni mádež,
prislúžiti si čŕno píko,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
slíkati vrága bòlj čŕnega, kot je v resníci,
v čŕnih bárvah,
vdájati se čŕnim míslim,
vrág ni takó čŕn, kot,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čŕni Frazemi s sestavino čŕni:
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kot je za nóhtom čŕnega,
zadéti v čŕno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
črnosrájčnik Frazemi s sestavino črnosrájčnik:
črnosrájčnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čŕv Frazemi s sestavino čŕv:
godíti se kómu kot čŕvu v lóju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čústven Frazemi s sestavino čústven:
brénkniti na čústveno strúno,
igránje na čústvene strúne,
zaigráti na čústvene strúne,
zaigráti na čústveno strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Čustvena inteligencaAli je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
čúvati Frazemi s sestavino čúvati:
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà,
ne rêči ne dà ne nè,
odgovárjati z dà ali nè,
odgovoríti z dà ali nè,
rêči dà [kómu/čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dáhniti Frazemi s sestavino dáhniti:
dáhniti [véliki] dà
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dajáti Frazemi s sestavino dajáti:
dajáti [částno] besédo [kómu],
dajáti kàj na brádo,
dajáti kàj na svêtlo,
dajáti na krédo,
dajáti [právi] tón čému,
dajáti svój pečát čému,
dajáti v ísti kòš,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kričáti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dajáti se Frazemi s sestavino dajáti se:
dajáti se v zobé kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dálje Frazemi s sestavino dálje:
in karavána gré dálje,
in takó dálje,
vídeti dálje od svôjega nósa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dáljši Frazemi s sestavino dáljši:
bíti šírši kot dáljši
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dámoklejev (dámoklejev) Frazemi s sestavino Dámoklejev (dámoklejev):
Dámoklejev (dámoklejev) mèč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dánes Frazemi s sestavino dánes:
bíti od dánes do jútri,
dánes z bètom, jútri s psòm,
od dánes do jútri,
živéti od dánes do jútri,
življênje od dánes do jútri,
životárjenje od dánes do jútri
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dánska Frazemi s sestavino Dánska:
nékaj gnílega je v dežêli Dánski
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo,
čìč ne dá nìč,
dáti besédo [kómu],
dáti [částno] besédo [kómu],
dáti ga na zób,
dáti [jíh] kómu na góbec,
dáti [jíh] kómu po góbcu,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kàj ad acta,
dáti kàj na brádo,
dáti kàj na strán,
dáti kàj na svêtlo,
dáti kóga na čêvelj,
dáti kóga na pránger,
dáti kóga na rešêto,
dáti kóga v kládo,
dáti kóga v kòš,
dáti kóga v lúknjo,
dáti kóga/kàj na bóben,
dáti kóga/kàj na tapéto,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
dáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
dáti kóga pod kòš,
dáti kóga/kàj pod lúpo,
dáti kóga/kàj v žéhto,
dáti kómu banáno,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu êno na góbec,
dáti kómu êno po góbcu,
dáti kómu êno po ríti,
dáti kómu kájlo,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti kómu pêlin,
dáti kómu po nósu,
dáti kómu po pŕstih,
dáti kómu pópra,
dáti kríla kómu,
dáti na krédo,
dáti nôge pod pázduho,
dáti [právi] tón čému,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
dáti svój pečát čému,
dáti v èn lônec,
dáti v ísti kòš,
dáti vsè od sêbe,
dáti zelêno lúč za kàj,
ne dáti glasú od sêbe,
ne dáti níti fícka,
ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj,
ne dáti [níti] prebíte páre,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dáti se Frazemi s sestavino dáti se:
dáti se dôl [s kóm],
dáti se kómu speljáti na léd,
dáti se v zobé kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek,
plačáti dávek čému/na kàj, za kàj,
plačáti kŕvni dávek,
pobírati kŕvni davek,
zmánjšati kŕvni dávek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dêbel Frazemi s sestavino dêbel:
čàs debélih kráv,
dêbel je za ušési,
dêbel kot pólh,
dêbel kot sód,
debéla láž,
debéla léta,
iméti [dêbel] krompír,
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slón,
léta debélih kráv,
obdóbje debélih kráv,
sédem debélih kráv,
sédem debélih lét,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
debéli Frazemi s sestavino debéli:
iméti za óstrim debélo,
tá je pa debéla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
debélo Frazemi s sestavino debélo:
debélo lagáti,
debélo se zlagáti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
déci Frazemi s sestavino déci:
íti na mínus dvá déci,
odíti na mínus dvá déci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DeinstitucionalizacijaProsim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DejstvoV konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
deklè Frazemi s sestavino deklè:
deklè môjih sánj,
deklè svôjih sánj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
déklica Frazemi s sestavino déklica:
déklica za vsè
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délati Frazemi s sestavino délati:
délati církus,
délati část svôjemu iménu,
délati iz komárja slóna,
délati iz múhe slóna,
délati iz mušíce kônja,
délati kàj z lévo rôko,
délati kàkor vòl,
délati kómu medvédjo uslúgo,
délati kot [čŕna] živína,
délati kot kònj,
délati kot navít,
délati kot obséden,
délati kot stròj,
délati kot zamórec,
délati na lástno pést,
délati ôsla iz kóga,
délati račún brez krčmárja,
délati s kóm/čím kot svínja z méhom,
délati s kóm kot z živíno,
délati síve lasé kómu,
délati špágo,
délati za bôžji lón,
délati za svój žèp,
délati za štíri,
délati za trí,
désna rôka ne vé, kaj déla léva,
desníca ne vé, kaj déla levíca,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
levica ne vé, kaj déla desníca,
ne délati sívih lás kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délavec Frazemi s sestavino délavec:
délavec je hlebovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délaven Frazemi s sestavino délaven:
délaven kot čebéla,
délaven kot čebélica,
délaven kot mrávlja,
délaven kot mrávljica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délavski Frazemi s sestavino délavski:
délavski práznik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DéležnikKateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Delfska metodaNa vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
delíti Frazemi s sestavino delíti:
delíti pêlin,
delíti pléve od zŕna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
délo Frazemi s sestavino délo:
iméti pólne rôke déla,
ne pretegniti se [pri délu],
ne pretégniti se [z délom],
práznik déla,
Sízifovo (sízifovo) délo,
užívati sadôve svôjega déla,
žéti sadôve svôjega déla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Delo na klikZanima me slovenski ustreznik za angleški termin clickworking , ki označuje kratkotrajno obliko plačanega dela, ki jo posameznik opravlja prek spleta tako, da se najprej registrira na ustrezni platformi, na kateri si izbere delo, ki ga lahko opravlja kadar koli in kjer koli. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
delováti Frazemi s sestavino delováti:
delováti kot bómba,
delováti kot èn móž,
delováti kot hládna pŕha,
delováti [s kóm] na ísti valôvni dolžíni,
delováti za svój žèp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Delovni tokProsim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
kot odskóčna dèska [za kóga/kàj],
postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
désni Frazemi s sestavino désni:
bíti désna rôka kóga,
désna rôka,
désna rôka ne vé, kaj déla léva,
désni razbójnik,
íti z lévo rôko v désni žèp,
kot désna rôka,
léva rôka ne vé, káj déla désna,
postáti désna rôka kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
désni Frazemi s sestavino désni:
ne ozírati se ne na lévo ne na désno,
ne ozréti se ne na lévo ne na désno,
ne vídeti ne na lévo ne na désno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
desníca Frazemi s sestavino desníca:
desníca ne vé, kaj déla levíca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
déte Frazemi s sestavino déte:
Ádamova déca,
velíko bábic – kílavo déte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
devét Frazemi s sestavino devét:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bíti [tám] za devêtimi gorámi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
devêti Frazemi s sestavino devêti:
bíti [kot] v devêtih nebésih,
devêta bríga,
devêta dežêla,
devêta skŕb,
devêta vás,
dóber glás séže v devêto vás,
[kot] v devêtih nebésih,
kováti v devêto nebó,
počútiti se [kot] v devêtih nebésih,
[tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi],
za devêto goró,
živéti [kot] v devêtih nebésih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki,
držáti se kot dèž v prátiki,
govoríti kot dèž,
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž,
jokáti kot dèž,
kot puščáva dežjà,
množíti se kot góbe po dežjù,
nastájati kot góbe po dežjù,
nastáti kot góbe po dežjù,
pogánjati kot góbe po dežjù,
pojávljati se kot góbe po dežjù,
potrebováti kàj kot puščáva dèž,
príti z dežja pod káp,
rásti kot góbe po dežjù,
vzníkati kot góbe po dežjù,
vzníkniti kot góbe po dežjù,
z dežjà pod káp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla,
dežêla tisočérih jézer,
dežêla vzhajajóčega sónca,
íti v kŕtovo dežêlo,
nékaj gnílega je v dežêli Dánski,
obljúbljena dežêla,
odíti v kŕtovo dežêlo,
správiti kóga v kŕtovo dežêlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
deževáti Frazemi s sestavino deževáti:
deževáti kot iz škáfa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Diagram gonilnih dejavnikovZa diagram v stolpcih, pri katerem vsaka vsebina v predhodnem stolpcu »poganja« uresničitev vsebine v naslednjem, se v angleščini uporablja izraz driver diagram . Izraza pospeševalni diagram in diagram ključnih dejavnikov po mojem ne označujeta pojma dovolj natančno, tj. da je stvar treba pognati naprej, da se doseže nek zastavljen cilj. Ali bi bil primeren izraz poganjalni diagram ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DiagramologijaZanima me, ali obstaja slovenski termin za angleški termin diagrammatology oz. nemški termin Diagrammatik . Termin označuje vedo, ki proučuje temeljno vlogo diagrama pri sporazumevanju in ustvarjanju znanja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Digitalna platformaZ razmahom digitalnega gospodarstva postajajo vse pomembnejše digitalne platforme . Opažam, da za angleški termin digital platform , ki označuje poslovni model, namenjen povezovanju proizvajalcev in potrošnikov za ustvarjanje in izmenjavo vrednosti, v slovenščini obstaja več prevodov, in sicer: spletna platforma, digitalna platforma, digitalna platforma dela . Enako velja za povezani angleški poimenovanji platform work (predlogi: delo preko spletnih platform, platformno delo, platformsko delo ) ter platform worker (predlogi slovenskih poimenovanj so: delavec, ki dela preko spletnih platform, platformni delavec, platformski delavec ). Prvo označuje delo, ki se opravlja preko takih platform, drugo pa delavca, ki to delo opravlja. Zanima me, katere slovenske ustreznike svetujete za navedene pojme.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Digitalni dvojčekZanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Digitalno zgodbarjenjePri interpretaciji kulturne in naravne dediščine se čedalje bolj uporabljajo nove tehnologije. Pripovedništvo (ang. storytelling ), ki temelji na novih tehnologijah, so v angleščini poimenovali z neologizmom storyteching . V slovenščini problem nastane zaradi dolgih besednih zvez, ki nadomeščajo enobesedni izraz. Pojavil se je že en enobesedni termin, in sicer pripotehnovanje . Ali bi bil primeren ustreznik za angleški termin storyteching ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DigitizacijaSodelujem pri restavriranju slovenskih filmov. S sodelavci ugotavljamo, da se za proces pretvarjanja analognih informacij v digitalne informacije s pomočjo digitalnega orodja, ki skenira analogni zapis, uporablja termin digitalizacija , kar se nam zdi neustrezno. Ustrezen termin za omenjeni proces je po našem mnenju digitizacija . Digitalizacijo razumemo kot koriščenje (ogled, uporabo, prenos) digitiziranih vsebin. Za realizacijo digitalizacije je nujno potrebna digitizacija . Prosim za pojasnilo rabe obeh terminov.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha,
bojeváti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega díha,
do zádnjega díha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dihúr Frazemi s sestavino dihúr:
smrdéti kot dihúr,
zaudárjati kot dihúr
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga],
bíti prázen dím,
bíti vèč díma kot ôgnja,
íti v dím,
iz díma v ôgenj,
izgíniti kot dím,
izpuhtéti kot dím,
ní díma brez ôgnja,
odíti v dím,
prázen dím,
razblíniti se kot dím
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dímnik Frazemi s sestavino dímnik:
zapisáti kàj s krédo v dímnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dinamična slikaV novejših elektronskih učnih pripomočkih uporabljajo slike, ki jih uporabnik spreminja s klikom na miško, premikanjem predmetov, spreminjanjem mer ... Za tako sliko se uporablja izraz aktivna slika , pri čemer ne gre za klasično animacijo (na katero uporabnik nima vpliva). Kakšno bi bilo ustreznejše poimenovanje za tako sliko, ki ne bi zanemarilo njenih lastnosti (tega, da ob sebi predvideva uporabnikovo dejavnost)?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dipeptidil peptidaza 4Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dirigéntski Frazemi s sestavino dirigéntski:
bíti za dirigéntskim púltom,
státi za dirigéntskim púltom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dírjati Frazemi s sestavino dírjati:
dírjati kot véter
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DiskriminantaZanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci,
držáti se na distánci,
glédati na kóga/kàj z distánco,
poglédati na kóga/kàj z distánco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dišáti Frazemi s sestavino dišáti:
šè dišáti po mléku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
divjáti Frazemi s sestavino divjáti:
divjáti kot snéta sekíra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dívji Frazemi s sestavino dívji:
Dívji zahòd,
dívji zákon,
kàkor dívja zvér,
živéti v dívjem zakónu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku,
cépiti dláko,
dláko cépiti,
dláko cépiti,
iskáti dláko v jájcu,
ne iméti dláke na jezíku,
niti za míšjo dláko,
posláti kóga po žábje dláke,
za míšjo dláko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dlakocépiti Frazemi s sestavino dlakocépiti:
dlakocépiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni,
bíti na dláni,
dlaní srbíjo kóga,
dlaní zasrbíjo kóga,
iméti srcé na dláni,
kàj je kot na dláni,
nosíti srcé na dláni,
vêlik kot dlán,
vêlik za dlán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dljé Frazemi s sestavino dljé:
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DNKV delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù,
íti čému do dnà,
izbíti sódu dnò,
(kàkor) sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
polníti sód(e) brez dnà,
poznáti kóga v dnò dúše,
príti čému do dnà,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dôba Frazemi s sestavino dôba:
bíti [právi] sín svôje dôbe,
ledéna dôba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dóber Frazemi s sestavino dóber:
bíti dôbra dúša,
bíti na dôbri póti,
bíti na nàjbóljši póti,
bíti ob dóber glás,
bíti v dôbri kóži,
dóber dán,
dóber glás,
dóber glás gré o kóm/čém,
dóber glás se [hítro] šíri,
dóber glás séže v devêto vás,
dóber kàkor ángel,
dóber kàkor béli krùh,
dóber kàkor dúša,
dóber kàkor krùh,
dóber kot ángel,
dóber kot krùh,
dôbra dúša,
iméti dóber dán,
iméti dóber nós [za kàj],
iméti dóber želódec,
iméti dôbre žívce,
iméti dôbro dúšo,
izgubíti dóber glás,
ne bíti v dôbri kóži,
správiti kóga ob dóber glás,
šíriti dóber glás o kóm/čém
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dobíti Frazemi s sestavino dobíti:
dobíti banáno,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti čŕni mádež,
dobíti čŕno píko,
dobíti êno na góbec,
dobíti jásno slíko [čésa; o čém],
dobíti jíh na góbec,
dobíti jíh po glávi,
dobíti jíh po góbcu,
dobíti jíh po gŕbi,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobíti jíh po nósu,
dobíti jih po pŕstih,
dobíti jíh po ríti,
dobíti jíh po zádnji pláti,
dobíti kàj kot na pládnju,
dobíti kàj za zelêno mízo,
dobíti kóga na láži,
dobíti kóga na lím,
dobíti kóga na límanice,
dobíti kóga na múho,
dobíti kóga v pást,
dobíti kóga v pést,
dobiti kóga/kàj v svôje krémplje,
dobíti košárico,
dobíti kríla,
dobíti króglo v glávo,
dobíti kúrjo kóžo,
dobíti lovoríko,
dobíti manévrski prôstor,
dobíti mêhka koléna,
dobíti na krédo,
dobíti óšpice,
dobíti pêlin,
dobíti píko na jezíku,
dobíti poléna pod nôge,
dobíti [svój] prôstor pod sóncem,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dobíti zdrávo bárvo,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dobíti žúlje na ríti,
dobíti žúlje na zádnjici,
ne dobíti níti fícka,
ne dobíti níti prebíte páre
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dobívati Frazemi s sestavino dobívati:
dobívati jíh po gŕbi,
dobívati jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po pŕstih,
dobívati kàj kot na pládnju,
dobívati óšpice,
dobívati poléna pod nôge,
dobívati žúlje na zádnjici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dôbri Frazemi s sestavino dôbri:
tá je [pa] dôbra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dôbro Frazemi s sestavino dôbro:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
dôbro se počútiti v svôji kóži,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dobrobit živali Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dočákati Frazemi s sestavino dočákati:
dočákati hládno pŕho,
dočákati ognjéni kŕst,
dočákati svôjih pét minút [sláve],
dočákati zelêno lúč za kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dodáti Frazemi s sestavino dodáti:
dodáti svój pečát čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dogájati se Frazemi s sestavino dogájati se:
dogájati se kot v fílmu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dogôvor Frazemi s sestavino dogôvor:
dogôvor na štíri očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dóhtar Frazemi s sestavino dóhtar:
govoríti kot raztŕgan dóhtar,
govoríti kot stŕgan dóhtar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dojênček Frazemi s sestavino dojênček:
spáti kot dojênček,
zaspáti kot dojênček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dól Frazemi s sestavino dól:
čez hríb in dól
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dôl Frazemi s sestavino dôl:
čeljúst páde dôl kómu,
dáti se dôl [s kóm],
glédati kóga od zgôraj dôl,
kápo dôl,
klobúk dôl,
kúfre gôr, kúfre dôl,
poglédati kóga od zgôraj dôl,
vsì kríži so dôl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dólg Frazemi s sestavino dólg:
biti dólg kot prékla,
dólg do strôpa,
dólg jêzik,
dólg kot jára káča,
dólg kot žŕd,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti dólge pŕste,
iméti dólgo lájtengo,
kàkor je dólg in širòk,
kàkor si dólg in širòk,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pásti, kàkor je dólg in širòk,
z dólgim nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas,
pregánjati dólgčas,
pregnáti dólgčas,
prodájati dólgčas
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dolgoročna napotitevNa področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dolgoročna preživetvena sposobnostZanima me, kakšen je prevod nemškega termina Zukunftsfähigkeit , ki ga v našem podjetju uporabljamo širše kot izraz Nachhaltigkeit (sln. trajnost ). Zajema vidik trajnosti in tudi vidik oblikovanja prihodnosti, ki je še odprta. Med raziskovanjem smo našli naslednje možnosti: odpornost na izzive prihodnosti , prihodnja sposobnost preživetja , sposobnost za obstoj v prihodnosti , dolgoročna vzdržnost . Katera možnost se vam zdi najustreznejša? Imate morda kakšen drug predlog?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dolína Frazemi s sestavino dolína:
čez hríbe in dolíne,
dolína sólz,
sólzna dolína,
zapustíti dolíno sólz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dolíti Frazemi s sestavino dolíti:
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dolívanje Frazemi s sestavino dolívanje:
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dolívati Frazemi s sestavino dolívati:
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine,
podírati se kot dómine,
podréti se kot dómine,
popádati kot dómine,
teoríja dómin
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Domorodna ljudstvaPri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Domorodno oglaševanjeIščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dón Frazemi s sestavino dón:
kot dón Kihót,
počútiti se kot dón Kihót
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dopiranje, dopantKatera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dopplerjev pojav, doplerZanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dopúščati Frazemi s sestavino dopúščati:
dopúščati manévrski prôstor
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
doséči Frazemi s sestavino doséči:
doséči ledíšče
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DotacijaKako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dovòlj Frazemi s sestavino dovòlj:
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
doživéti Frazemi s sestavino doživéti:
doživéti čŕn dán,
doživéti hláden túš,
doživéti hládno pŕho,
doživéti kàj kot v fílmu,
doživéti kàj na lástni kóži,
doživéti ognjéni kŕst,
doživéti svôjih pét minút [sláve]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drági Frazemi s sestavino drági:
vrníti kómu mílo za drágo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dragó Frazemi s sestavino dragó:
dragó prodáti svôjo kóžo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DregljajZanima me slovenski ustreznik za angleški termin nudge , ki v psihologiji označuje blag dražljaj, ki pri ljudeh spodbuja zaželeno vedenje (v nasprotju s prepovedmi nezaželenih ravnanj), npr. nagrajevanje kadilcev za opuščanje kajenja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drégniti Frazemi s sestavino drégniti:
drégniti v kúrje okó,
drégniti v osír,
drégniti v ósje gnézdo,
drégniti v sršénje gnézdo,
drégniti v sršénovo gnézdo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drèk Frazemi s sestavino drèk:
bíti do góbca v dréku,
bíti do kolén v dréku,
bíti do úst v dréku,
bíti do vratú v dréku,
bíti v dréku,
bíti za èn drèk,
ísti drèk,
pustíti kóga v dréku,
státi v dréku,
za èn drèk,
znájti se v dréku,
živéti v dréku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drèn Frazemi s sestavino drèn:
tŕden kot drèn,
zdràv kot drèn
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
DresV Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe oblačili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dréta Frazemi s sestavino dréta:
vléči dréto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dréti Frazemi s sestavino dréti:
dréti kàkor hudoúrnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dréti Frazemi s sestavino dréti:
dréti kóga na méh,
krávo s svédrom dréti,
píko dréti,
vpíti, kàkor bi kdó kóga [žívega] dŕl,
vpíti, kot bi kóga na méh dŕli
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dréti se Frazemi s sestavino dréti se:
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
dréti se kot jésihar,
dréti se kot sráka,
dréti se kot šója,
dréti se na vsè gŕlo,
dréti se za žíve in mŕtve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drézati Frazemi s sestavino drézati:
drézati v osír,
drézati v ósje gnézdo,
drézati v sršénje gnézdo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dŕgniti Frazemi s sestavino dŕgniti:
dŕgniti šólske klopí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga],
dáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd,
postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd,
vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd,
znájti se pod drobnoglédom [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drúg Frazemi s sestavino drúg:
bíti v drúgem stánju,
bíti v drúgem stánu,
brénkati na drúge strúne,
drúga pésem,
napéti drúge strúne,
prestòp v drúg tábor,
prestopíti v drúg tábor,
ubírati drúge strúne,
ubráti drúge strúne,
v drúgem stánju,
v drúgem stánu,
za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drugáčen Frazemi s sestavino drugáčen:
bíti iz drugáčnega testá,
brénkati na drugáčne strúne,
drugáčna pésem,
ubráti drugáčne strúne,
zabrénkati na drugáčne strúne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drúgi Frazemi s sestavino drúgi:
bíti drúga violína,
drúga strán medálje,
igráti drúgo violíno,
iz drúge rôke,
kupíti iz drúge rôke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drúgič Frazemi s sestavino drúgič:
ênkrat z bètom, drúgič s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dŕva Frazemi s sestavino dŕva:
spáti kot dŕva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
drvéti Frazemi s sestavino drvéti:
drvéti kàkor hudoúrnik,
drvéti kot snéta sekíra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
držáti Frazemi s sestavino držáti:
bogá za jájca držáti,
držáti besédo,
držáti fíge v žêpu,
držáti fíge za kóga,
držáti fígo v žêpu,
držáti fígo za kóga,
držáti góbec,
držáti jêzik za zobmí,
držáti kóga na distánci,
držáti kóga na krátko,
držáti kóga na špági,
držáti kóga na vŕvici,
držáti kóga/kàj pod pálcem,
držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih,
držáti kóga v šáhu [s čím],
držáti kóga za besédo,
držáti kómu štángo,
držáti korák s kóm/čím,
držáti múlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
držáti ogledálo kómu/čému,
držáti pestí za kóga/kàj,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti škárje in plátno v rôkah,
držáti vsè adúte v rôkah,
držáti vsè níti v svôjih rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
drží kot pribíto,
ne držáti rôk krížem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
držáti se Frazemi s sestavino držáti se:
držáti se kàkor kméčka nevésta,
držáti se kàkor žábja podóbica,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta,
držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta,
držáti se kóga kot pijavka,
držáti se kot dèž v prátiki,
držáti se kot Kúrent v prátiki,
držáti se kot limóna,
držáti se kot lípov bóg,
držáti se kot míla jéra,
držáti se kot Púst v prátiki,
držáti se kot vrísk,
držáti se na distánci,
držáti se za trébuh [od sméha],
držáti se zláte sredíne,
drží se, kot da ne bi znál štéti do pét,
mléko se šè drží kóga,
ne védeti, kjé se drží gláva kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
držáva Frazemi s sestavino držáva:
banána držáva,
banánska držáva,
držáva tisočérih jézer
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Država izstrelitveZanima me slovenski ustreznik za angleški termin launching state , ki v vesoljskem pravu, ki je podpodročje mednarodnega prava, označuje državo, ki izstreli vesoljski objekt, ali državo, s katere ozemlja je vesoljski objekt izstreljen. Kateri slovenski ustreznik je primernejši: izstrelitvena država ali država izstrelitve ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
držávica Frazemi s sestavino držávica:
banánska držávica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dúcat Frazemi s sestavino dúcat:
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása,
dúh je volján, a mesó je slábo,
izgíniti brez dúha in slúha,
ne dúha ne slúha,
ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dúnst Frazemi s sestavino dúnst:
ne iméti dúnsta o čém
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvá Frazemi s sestavino dvá:
bíti med dvéma ôgnjema,
iméti dvé lévi rôki,
iméti dvé želézi v ôgnju,
íti na mínus dvá déci,
obsedéti med dvéma stôloma,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
sedênje na dvéh stôlih,
sedéti med dvéma stôloma,
sedéti na dvéh stôlih,
ubíti dvé múhi na èn máh,
z dvéma obrázoma
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvanájst Frazemi s sestavino dvanájst:
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvanájsti Frazemi s sestavino dvanájsti:
pét minút pred dvanájsto,
storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvígati Frazemi s sestavino dvígati:
dvígati mnógo prahú,
dvígati velíko prahú,
[visôko] dvígati nós
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvígniti Frazemi s sestavino dvígniti:
dvígniti kóga/kàj do nebá,
dvígniti kóga/kàj kot perésce,
dvígniti mnógo prahú,
dvígniti oblák prahú,
dvígniti pŕst,
dvígniti rôko náse,
dvígniti velíko prahú,
dvígniti vík in krík,
[visôko] dvígniti nós
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvigováti Frazemi s sestavino dvigováti:
dvígováti velíko prahú,
[visôko] dvigováti nós
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvóbòj Frazemi s sestavino dvóbòj:
dvóboj iz očí v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dvojčična mejaPri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvójen Frazemi s sestavino dvójen:
dvójna ígra,
igráti dvójno ígro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Dvojni logaritemski modelZanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu log-log model . Termin označuje model, ki ima odvisno spremenljivko in neodvisne spremenljivke v logaritmandu in se v tem razlikuje od pojmov, ki jih označujejo angleški termini level-log model , log-level model in level-level model . Predlagam dve poimenovanji, in sicer model log-log in model log – lo g.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dvórézen Frazemi s sestavino dvórézen:
dvórézen meč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
džúngla Frazemi s sestavino džúngla:
asfáltna džúngla,
betónska džúngla,
zákon džúngle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
edín Frazemi s sestavino edín:
bíti edína svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
[edíni] svêtli trenútek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Edinstvena referenčna številkaPogosto imamo težave pri prevajanju angleškega pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
EkipaNekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekološko kmetijstvoV večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekonomija blaginjeProsim vas za mnenje glede najprimernejšega slovenskega ustreznika za angleški termin economy of wellbeing . Termin označuje ekonomijo, v kateri so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov in temelji na ideji, da je blaginja predpogoj za gospodarsko rast in za socialno in ekonomsko stabilnost. V terminološki bazi IATE je kot slovenski ustreznik trenutno naveden termin ekonomija dobrega počutja . Nekateri strokovnjaki imajo pomisleke v zvezi s prevajanjem angleškega izraza wellbeing s slovensko zvezo dobro počutje , češ da ima ta zveza v slovenščini preozek pomen, in predlagajo slovenjenje z blagostanjem (medtem ko bi blaginja označevala materialni oz. ekonomski vidik blagostanja ). Opozoriti velja tudi na termin ekonomika blaginje , ki je prevod angleškega termina welfare economics . Zanima me tudi, kako bi bilo najbolje prevesti prvi del termina economy of wellbeing . Kot ekonomika ali kot ekonomija ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnjaIščemo slovenski ustreznik za angleški termin sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekonomija na pozivZanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekonomija ravnovesnega stanjaNa spletu se pojavlja več slovenskih prevodov angleškega termina steady-state economy , ki označuje ekonomijo, ki ne temelji na gospodarski rasti, ampak se prilagaja okoljskim omejitvam, zato upošteva naraščanje prebivalstva ter stremi k premišljeni izrabi naravnih virov in pravičnejši razporeditvi dobička v daljšem časovnem obdobju z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Uporabljajo se poimenovanja ekonomija v dinamičnem ravnovesju , vzdržno stanje , stacionarna ekonomija , vzdržno gospodarstvo in ekonomija ravnovesnega stanja , v IATE je ekonomija stacionarnega stanja in ekonomija stalnega stanja , pojavlja se tudi sonaraven razvoj . Kateri ustreznik se vam zdi najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
EksoskeletZanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
eksplodírati Frazemi s sestavino eksplodírati:
eksplodírati kàkor bómba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
EkspozicijaSem specializant interventne radiologije. Trenutno pišem članek za Zdravstveni vestnik o diagnostiki rentgenskih slik v interventni radiologiji. Zanima me, ali je ekspozicija ustrezen izraz za sprožitev sevanja ob slikanju. Zagovarjajo ga radiološki inženirji, s katerimi sodelujem. Meni bolj domač izraz bi bil trajanje obsevanja ali čas obsevanja .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Ekstenzivno branjeZanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin extensive reading , ki na področju didaktike drugega jezika in tujih jezikov označuje branje, pri katerem učenci preberejo večje količine gradiva v sproščenem okolju.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
elemènt Frazemi s sestavino elemènt:
bíti v [svôjem] elemêntu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Elíja Frazemi s sestavino Elíja:
íti kot Elíja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Elíjev Frazemi s sestavino Elíjev:
Elíjev ôgenj,
Elíjev vóz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
eminénca Frazemi s sestavino eminénca:
síva eminénca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
EmisijaProsila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
èn Frazemi s sestavino èn:
bíti po ênem kopítu,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
bíti za èn drèk,
dáti v èn lônec,
delováti kot èn móž,
[èn sám] Téksas,
ena lástovka,
êna lástovka šè ne naredí pomládi,
êna lástovka šè ne prináša pomládi,
êna lástovka šè ne prinêse pomládi,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
govoríti tjà v èn dán,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
jók in sméh [v ênem méhu],
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
kot èn móž,
metáti [vsè] na èn kùp,
metáti vsè v èn kòš,
metáti [vsè] v èn lônec,
mižánje na êno okó,
mižáti na êno okó,
obrníti šè êno strán čésa/v čém,
po ênem in ístem kopítu,
po ênem kopítu,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
sméh in jók [v ênem méhu],
ubíti dvé múhi na èn máh,
v èn róg tróbiti [s kóm],
v èn róg túliti,
v êni sápi,
vréči vsè v èn kòš,
[vsè] êna fíga, [êno] fígo,
za èn drèk,
[za] èn màk [vréden],
zamižáti na êno okó
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
enciklopedíja Frazemi s sestavino enciklopedíja:
bíti prava enciklopedíja,
bíti žíva enciklopedíja,
postáti žíva enciklopedíja,
práva enciklopedíja,
žíva enciklopedija
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Endoplazemski retikulumKatero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
EnduroS kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
èn êna êno Frazemi s sestavino èn êna êno:
dáti kómu êno na góbec,
dáti kómu êno po góbcu,
dáti kómu êno po ríti,
zaslúžiti si êno na góbec,
zvrníti ênega
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Energetska učinkovitostV angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Energetska varnost, energetska zanesljivostProsim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Energijski, energetskiZanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ênkrat Frazemi s sestavino ênkrat:
ênkrat z bètom, drúgič s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
enodnévnica Frazemi s sestavino enodnévnica:
múha enodnévnica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Enostavni objektV Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Éridin Frazemi s sestavino Éridin:
Éridino jábolko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Évin Frazemi s sestavino Évin:
Évina hčí,
v Évinem kostímu,
v Évinem kostúmu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
évro Frazemi s sestavino évro:
glédati na vsák évro,
pazíti na vsák évro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Evropska prostovoljska službaProsimo vas za mnenje o ustreznosti slovenskega poimenovanja projekta Evropske unije, ki se v angleščini imenuje European Voluntary Service (EVS). Gre za projekt posredovanja dela prostovoljcem, ki se v Sloveniji v okviru različnih organizacij izvaja že 20 let. V rabi prevladuje poimenovanje Evropska prostovoljna služba . Menimo, da bi ime morali spremeniti v Evropsko prostovoljsko službo , saj se ta ukvarja s prostovoljskim delom. Imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, v katerem ni niti enkrat uporabljen pridevnik prostovoljen , ampak v vseh besednih zvezah samo prostovoljski .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FAIRZanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR , ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability , accessibility , interoperability in reusability )? Je za angleški pridevnik findable morda ustrezen najdljiv , določljiv … ? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fána Frazemi s sestavino fána:
izmúčen kot túrška fána,
razbít kàkor túrška zastáva,
zbít kot túrška fána,
zmáhan kot túrška fána
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fànt Frazemi s sestavino fànt:
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat,
fànt od fáre
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Fantomski ribolovVsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fára Frazemi s sestavino fára:
fànt od fáre
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fíga Frazemi s sestavino fíga:
bíti na césti kot kónjska fíga,
držáti fíge v žêpu,
držáti fíge za kóga,
držáti fígo v žêpu,
držáti fígo za kóga,
kázati fíge kómu,
pásja fíga,
pokazáti fíge kómu,
pomolíti fíge kómu,
postáti fíga móž,
práva fíga,
stískati fígo (fíge) v žêpu,
stískati fígo (fíge) za kóga,
tiščáti fígo (fíge) v žêpu,
tiščáti fígo (fíge) za kóga,
[vsè] êna fíga, [êno] fígo,
za vsáko [nàjmánjšo] fígo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígamóž (fíga móž) Frazemi s sestavino fígamóž (fíga móž):
bíti fíga móž,
postáti fígamóž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígar Frazemi s sestavino fígar:
fígar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígarski Frazemi s sestavino fígarski:
fígarski
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígarstvo Frazemi s sestavino fígarstvo:
fígarstvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígast Frazemi s sestavino fígast:
fígast
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígav Frazemi s sestavino fígav:
fígav
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígov Frazemi s sestavino fígov:
fígov list
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fígovec Frazemi s sestavino fígovec:
fígovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu,
dogájati se kot v filmu,
doživéti kàj kot v fílmu,
fílm je póčil kómu,
fílm se je stŕgal kómu,
kàkor v počásnem fílmu,
odvíjati se kot v fílmu,
têči kot v fílmu,
živéti kot v fílmu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fílmski Frazemi s sestavino fílmski:
s fílmsko náglico
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Finančna tehnologija, finančnotehnološkiZanima nas, kateri zapis za angleški fintech , ki označuje ponujanje finančnih storitev z uporabo programske opreme in sodobnih tehnologij, bi bil najbolj primeren v slovenščini. Gre za okrajšavo angleškega termina financial technology , v daljši obliki se pojavlja tudi kot technology-enabled innovation in financial services in banking products and services based on technology-enabled innovation . Pojavlja se v zvezah, kot so fintech podjetje , fintech banka , fintech kreditna institucija , fintech poslovni model , fintech rešitve itd. V slovenščini se na mestu levega prilastka pojavljata predvsem obliki fin-tech in fintech. Ker je okrajšava izpeljana iz finančne tehnologije oz. iz pridevnika finančnotehnološki , sprašujemo, ali bi bila primerna okrajšava finteh ? Kateri zapis bi bil glede na sistem slovenskega jezika ustreznejši, npr. finteh banka ali banka finteh ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto,
nasésti na fínto,
pásti na fínto,
vréči kóga na fínto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FlerovijKako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fónd Frazemi s sestavino fónd:
čŕni fónd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
formálnost Frazemi s sestavino formálnost:
čísta formálnost,
gôla formálnost
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
formát Frazemi s sestavino formát:
velíkega formáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FormulaNa področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FormulacijaZa kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Formulaična pravljicaZanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Fotografija v časovnih presledkihZanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FotovoltaikaZanima me, katero poimenovanje v slovenskem jeziku je primernejše, ali je to fotonapetost ali fotovoltaika , ki obsega celotno področje proizvodnje in uporabe sončnih celic, fotonapetostnih modulov ter sistemov. Termin fotovoltaika se uporablja zelo pogosto, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je bolj pravilno uporabiti fotonapetost. V stroki je uporabljena tudi kratica PV , ki izhaja iz poimenovanja photovoltaics , ki je v rabi že od sredine 19. stoletja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
francóski Frazemi s sestavino francóski:
francóska bolézen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
francósko Frazemi s sestavino francósko:
izgíniti po francósko,
odíti po francósko,
poslovíti se po francósko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Francóz Frazemi s sestavino Francóz:
délati se Francóza,
íti se Francóza,
naredíti se Francóza
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
fúks Frazemi s sestavino fúks:
lén kot fúks
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Funkcionalna biologijaImam vprašanje glede rabe pridevnikov funkcionalni in funkcijski , in sicer me zanima, kateri termin je primernejši: funkcionalna biologija ali funkcijska biologija . Ker gre za biološko poddisciplino, ki raziskuje funkcijo oz. delovanje bioloških sistemov, se mi zdi raba pridevnika funkcionalni neustrezna. Ta pridevnik oz. termin funkcionalna biologija naj bi namreč označeval uporabno oz. delujočo biologijo.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
FZBZ-izacijaProsim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ga Frazemi s sestavino ga:
iméti ga pod strého,
kdó ga [pa, rés] píhne,
zvrníti ga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
gádji Frazemi s sestavino gádji:
gádje gnézdo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Gájzerjev Frazemi s sestavino Gájzerjev:
Gájzerjeva Lénčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3622 zadetkov.