aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívna ovíra -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívna sánkcija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívno brême -ega -éna s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

administratívno vrednôtenje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ad valorem dávek -- -- -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

AEO -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

agresívno dávčno načrtovánje -ega -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Agrovoltaična paša
Zanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

akcesórna dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

akontácija dávka -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktíva -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktívna procésna legitimácija -e -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktívna stránka -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktívno dávčno načrtovánje -ega -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aktívno oplemenítenje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alternatívna kumulácija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

alternatívno reševánje dávčnih spôrov -ega -a -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

amortizacíjska dôba -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

amortizacíjska stôpnja -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

analítična obdavčítev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

analogíja in favorem -e -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

analogíja intra legem -e -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ántidámpinška carína -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ántidámpinška dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arbitráža -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ARDS -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu,  podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

asimetríja informácij -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Astroturfing
Zanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju  definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

aváns -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Avtokromna plošča
Kateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtomátična izmenjáva podátkov -e -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtomatizírani izvózni sistém -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtonómna likvidácija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

avtoritárnost -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

AWB -ja m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Babuška
V arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Barvni krog
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

BDP -ja m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

berilobeˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

berlaˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bermetˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

berošˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bersaˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bersatiˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

besedabeˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

besedicabeˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bešterˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

betvoˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bezegˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bezgovˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bezgovinabazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bezljanjebai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bezljatiˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bi členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bibekˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bicikeljbėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Biciklični peptid
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bičanjeˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bikˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bikecˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

biksˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

biksatiˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilánca stánja -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilánca uspéha -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilánčni dobíček -ega -čka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bílaterálna konvéncija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bílaterálni spórazum -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bilparskiˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bingicaˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bingljatiˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Biohekanje
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje  bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji:  bioinfomatska analiza   in bioinfomacijska analiza  (ang.  bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje  bioinformatsko orodje  ali  bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birma gl. ferma

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birmanec gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birmanka gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birmati gl. fermati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birtˈbėːrt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birtašˈbirtaš birˈtaːša m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birtašicabirˈtaːšica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birtijaˈbėːrtėja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

birtinjaˈbėːrtėn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bisagabėˈsaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bistahar gl. bistahor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bistahorbistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bisterˈbiːstėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

biškopˈbiːškȯp -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bitangabiˈtaːŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bitiˈbit ˈbiːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bitiˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bivališče gl. kvartir, stanovanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bivolˈbivȯl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bizeljˈbizėl’ -zl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagajna gl. kasa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagobˈlagu -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagorbˈlaːgȯr m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagoslavljati gl. žegnavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagoslov gl. žegen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagoslovitev gl. žegnanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagosloviti gl. požegnati, žegnati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blagó uníje -a -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blanjabˈlaːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blanjatibˈlan’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blatatibˈlatat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blatebˈlate -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blatenbˈlaːtėn -tna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blatitibˈlaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blatobˈlaːtȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blazina gl. povšter

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blaziniti gl. tapecirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blaznitibˈlaːzėnt -znėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Blažbˈlaːš bˈlaːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blažcebˈlaːšce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Blažebˈlaže -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blaženbˈlaːžen -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Blaževbˈlaːžef -ževa -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Blaževibˈlaːževė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blaževobˈlaːževȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blečekbˈleːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bledbˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bledenje koral
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bledičenbleˈdiːčėn -čna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blejanjeblėˈjaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blejatibˈlėjaːt bˈleːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blekbˈlek bˈleːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blekaritiblėˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blekecbˈlekac -kca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blengetatibleŋˈgẹːtat -ˈgẹːčen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blengetecbleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blesti gl. fantazirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blesti sebˈlest se bˈleːden se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bleščati sebˈliščaːt se bˈliščiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bliskbˈlisk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bliskatibˈliskat -an in bˈliskat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blisknitibˈliskėnt -knen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blisniti gl. bliskniti

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bliščati se gl. bleščati se

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blizi gl. blizu

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blizubˈliːzė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blizubˈliːzė predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bliž gl. bliže

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bližati sebˈliːžat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bližebˈliš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bližinablėˈžiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bližnjibˈliːžn’ė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bližnjicabˈliːžėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bloditi gl. bavkati, benaviti, četveriti, tavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blondbˈlọnt -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blongačabˈloŋgača -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

blongatibˈlọːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bluzabˈluza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobˈbȯp ˈboːba m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobekˈboːbak -pka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobenˈbọːbėn -bna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobljati gl. bubljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobnatiˈbọːbnat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobnenje gl. dudlanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobneti gl. bubati2, dudlati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobovecˈboːbȯvac -bȯfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobovicabȯˈbọːvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bobovina gl. bobovica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bocaˈboːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bočicaˈboːčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bodecˈboːdac – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bodika gl. božji, drevce, les

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bofenˈboːfėn -fna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bogˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogaboječbȯgabȯˈjẹːč -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogastvobȯˈgaːstvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatˈboːgat bȯˈgaːta -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatašbȯgaˈtaːš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatecbȯˈgaːtac -ˈgaːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatetibȯˈgaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatijabȯgaˈtiːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogatinecbȯgaˈtiːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogecˈbȯgac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Bogecˈbȯgac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogi gl. ubog

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogmatiˈbọgmat -an in ˈbọgmat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogmeˈbọgme medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogomoljenbȯgȯˈmọːl’ėn -l’na -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogoslovec gl. lemenatar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogoslovje gl. lemenat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogovskiˈbọgọfskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogsesmiliˈbȯksesˈmiːl’ė medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bogvekajˈbȯkvėˈkaːi̯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bohaˈbọːxa medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bohakatibȯˈxaːkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bojazljiv gl. strahopezdljiv

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bojazljivec gl. kukavica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

boječˈbȯjẹːč bȯˈjẹːča -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

boksˈbọks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

boksastˈbọksast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bolˈbȯu̯ ˈbuliː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 18471 zadetkov.