A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortȋrati – glej abọ̑rtus
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áboten – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnež – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnik – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutȋst – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutīzem – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolȗtum – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvȅnt – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvéntka – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absọ́rpcija – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorpcȋjski – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinȅnt – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absȗrden – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absȗrdum – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptácija – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptacȋjski – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adāpter – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvȃtnost – glej adekvȃten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃdjektiven – glej ȃdjektiv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adminastracȋjski – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administratȋven – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administrȃtor – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administrȃtorka – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administrȋrati – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
admirȃlski – glej admirȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adraš
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advénten – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adventīzem – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adverbiȃlen – glej advȇrb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokȃtka – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokȃtski – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokatȗra – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerodinámičen – glej aerodinámika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerodrọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeroplȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afektȋven – glej afẹ̑kt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áfinja – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afirmácija – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afirmatȋven – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afnáti se – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aforȋst – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aforístičen – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agencȋja – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agentȗra – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agȋlnost – glej agȋlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agitácija – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agitȃtor – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agitȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agonȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agrȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agregȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agregȃten – glej agregȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agregȋrati – glej agregȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agresȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agresȋven – glej agresȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agrẹ̑sor – glej agresȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agronọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agronomȋja – glej agronọ̑m, -nomȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agrȗmi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁh medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahȃ medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahistọ́ričen – glej a-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃids -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajȃ člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃja-ȃja – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajatọ̑la -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃja-tutȃja – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájbiš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjčkati – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjdared -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjde – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjdi medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájdinja – glej ȃjd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájdovski – glej ȃjd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajer
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjmo – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjmoht -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjs medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjte – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃjvar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akademȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akadẹ́mik – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akadẹ́mikinja – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akadẹ̑mski – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcēntski – glej akcȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcentuȋrati – glej akcȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcȋjski – glej ákcija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aklimatizácija – glej klīma
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aklimatizȋrati – glej klīma
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃkna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁko vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akomodȋrati – glej komọ̑d
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akoprȁv – glej ȁko, čeprȁv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akorávno – glej ȁko, čeprȁv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akọ̑rd1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akọ̑rd2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akotȗdi – glej ȁko, tȗdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrobácija – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrobȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrobátika – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrobȃtka – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrobȃtski – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrọ̑pola -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiomátičen – glej aksiọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiọ̑mski – glej aksiọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃkt1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃkt2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktȋven -vna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktivȋrati – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktivȋst – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktȋvnost – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áktovka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktuȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktualizȋrati – glej aktuȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktuȃlnost – glej aktuȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulácija – glej akumulȃtor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulȋrati – glej akumulȃtor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupresȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupresȗren – glej akupresȗra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupunktȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupunktȗren – glej akupunktȗra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akústičen – glej akústika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akústika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akutȋrati – glej akȗt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃkuzativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvadȗkt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvalȗnga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvamarȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvarẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvárij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvizícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvizitȇr – glej akvizícija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁla – glej ȁlo
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alabāster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alárm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alarmȃnten – glej alárm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alarmȋrati – glej alárm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlbatros -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albȋnka – glej albȋn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlbum -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alegọ́ričen – glej alegorȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alegorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alegọ́rika – glej alegorȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alẹ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alérgičen – glej alergȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlfa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alfabẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alftra
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlgast – glej ȃlga
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algẹ̑bra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algebráičen – glej algẹ̑bra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algẹ̑brski – glej algẹ̑bra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algorítem -tma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alȋbi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aligȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aliménti -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkáličen – glej alkȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkimȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkimȋst – glej alkimȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkimístičen – glej alkimȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohọ̑len – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohọ́ličarka – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohọ́ličen – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohọ́lik – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkoholīzem – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkoran – glej kọ̑ran
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
almanāh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
almara – glej omȃra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁlo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alọ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ȃlpe – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinȋst – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinīzem – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlpski -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȃlt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternatȋva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternatȋven – glej alternatȋva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternȋrati – glej alternácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
altruȋst – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
altruístičen – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
altruȋstka – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
altruīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínijev – glej alumínij
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumnȃt – glej lemenȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alȗn – glej galȗn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amacọ̑nka – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amacọ̑nski – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amalgȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amalgamȋrati – glej amalgȃm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amalgȃmski – glej amalgȃm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amandmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amariška – glej tamarȋnd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amatȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amaterīzem – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amatȇrka – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amatȇrski – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazọ̑nka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amazọ̑nka – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazọ̑nski – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambasȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambasȃdor – glej ambasȃda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambašador – glej ambasȃda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambiciọ̑zen – glej ambícija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambiȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambiēnten – glej ambiȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ámbora – glej jámbor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambrọ́zija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulȃnta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulȃnten – glej ambulȃnta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulȃntni – glej ambulȃnta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amẹ̑ba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
āmen člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amerikanka
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amerikanski krompirjevec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ameriška postrv
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ametȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfíbija – glej dvožȋvka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfiteáter -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
āmfora -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amnestȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amnestȋrati – glej amnestȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amnezȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amọ̑nijak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizácija – glej amortizȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁmpak vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampȇr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampȇrski – glej ampȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ampȗla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amputácija – glej amputȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amputȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amulẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ȁn – glej ȁmpak
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anahronístičen – glej anahronīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anahronīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anales – glej anȃli
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 50102 zadetkov.