Tiskanje

A simbol

simbol za enoto amper

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abece – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecedarium – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecedika – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

ȁbnormȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abonȅnt – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abonȋrati – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abonmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abortȋrati – glej abọ̑rtus

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ábota -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áboten – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ábotnež – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ábotnik – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abrakadȃbra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolutȋst – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolutīzem – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolȗtum – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolvȅnt – glej absolvȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolvéntka – glej absolvȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absolvȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absorbȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absọ́rpcija – glej absorbȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absorpcȋjski – glej absorbȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstinȅnt – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstinȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstrahȋrati – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstrȃkten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstrȃktnost – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

abstrȃktum – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absȗrden – glej absȗrd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

absȗrdum – glej absȗrd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

acetọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adaptácija – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adaptacȋjski – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adāpter – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adaptȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adekvȃten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adekvȃtnost – glej adekvȃten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adȋjo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃdjektiven – glej ȃdjektiv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adminastracȋjski – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

administratȋven – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

administrȃtor – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

administrȃtorka – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

administrȋrati – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

admirȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

admirȃlski – glej admirȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adrenalȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advénten – glej advȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adventīzem – glej advȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adverbiȃlen – glej advȇrb

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advokȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advokȃtka – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advokȃtski – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

advokatȗra – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aero- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aerodinámičen – glej aerodinámika

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aerodinámika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aerodrọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aeroplȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektȋven – glej afẹ̑kt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afȇra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afinitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áfinja – glej áfna

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afirmácija – glej afirmȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afirmatȋven – glej afirmȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afirmȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afnáti se – glej áfna

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aforȋst – glej aforīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aforístičen – glej aforīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aforīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

afrodizȋjak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃfta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃga -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agencȋja – glej agȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agentȗra – glej agȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agȋlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agȋlnost – glej agȋlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agitácija – glej agitȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agitȃtor – glej agitȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agitȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agonȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agrȃren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agregȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agregȃten – glej agregȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agregȋrati – glej agregȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agresȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agresȋven – glej agresȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agrẹ̑sor – glej agresȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agronomȋja – glej agronọ̑m, -nomȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

agrȗmi -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ȁh medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

ahȃ medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ahȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ahistọ́ričen – glej a-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

ȃids -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

ajȃ člen.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃja-ȃja – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

ETIMOLOGIJA: ↑aj

ȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ajatọ̑la -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃja-tutȃja – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájbiš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjčkati – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

ȃjd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjdared -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

ȃjde – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

ȃjdi medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájdinja – glej ȃjd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájdovski – glej ȃjd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

ȃjmo – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjmoht -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àjoj in ajòj in àjôj medmet

1.

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àjs medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

1.1.

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

ȃjs medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjte – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃjvar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akademȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akadẹ́mik – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akadẹ́mikinja – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akadẹ̑mski – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akcȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akcēntski – glej akcȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akcentuȋrati – glej akcȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

ákcija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akcȋjski – glej ákcija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

aklimatizácija – glej klīma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aklimatizȋrati – glej klīma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃkna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁko vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akomodȋrati – glej komọ̑d

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akoprȁv – glej ȁko, čeprȁv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akorávno veznik [akoráu̯no]

1.

starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka

2.

starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti

ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno

akorávno – glej ȁko, čeprȁv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akọ̑rd1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akọ̑rd2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akotȗdi – glej ȁko, tȗdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akrobácija – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrobȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrobátika – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrobȃtka – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrobȃtski – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

aksiọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aksiomátičen – glej aksiọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aksiọ̑mski – glej aksiọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃkt1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃkt2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktȋven -vna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktivȋrati – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktivȋst – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktȋvnost – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áktovka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktuȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktualizȋrati – glej aktuȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aktuȃlnost – glej aktuȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akumulácija – glej akumulȃtor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akumulȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akumulȋrati – glej akumulȃtor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akupresȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akupresȗren – glej akupresȗra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akupunktȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akupunktȗren – glej akupunktȗra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akústičen – glej akústika

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akústika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akutȋrati – glej akȗt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃkuzativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvadȗkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvalȗnga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvamarȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvarẹ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvárij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvizícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvizitȇr – glej akvizícija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Al simbol

simbol za kemijski element aluminij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij

ȁla – glej ȁlo

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alabāster -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alárm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alarmȃnten – glej alárm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alarmȋrati – glej alárm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

ȃlbatros -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

albȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

albȋnka – glej albȋn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃlbum -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

alegọ́ričen – glej alegorȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alegorȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alegọ́rika – glej alegorȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alérgičen – glej alergȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alergȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

ȃlfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

alfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃlga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃlgast – glej ȃlga

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

algẹ̑bra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

algebráičen – glej algẹ̑bra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

algẹ̑brski – glej algẹ̑bra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

algorítem -tma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alȋbi -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

aligȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aliménti -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

alkȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkáličen – glej alkȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkimȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkimȋst – glej alkimȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkimístičen – glej alkimȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkohọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkohọ̑len – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkohọ́ličarka – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkohọ́ličen – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkohọ́lik – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkoholīzem – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alkoran – glej kọ̑ran

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

almanāh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

almara – glej omȃra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

ȁlo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alọ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

Ȃlpe – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinȋst – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpinīzem – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃlpski -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃlt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alternácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alternatȋva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alternatȋven – glej alternatȋva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alternȋrati – glej alternácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

altruȋst – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

altruístičen – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

altruȋstka – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

altruīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alumínij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alumínijev – glej alumínij

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alumnȃt – glej lemenȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alȗn – glej galȗn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amacọ̑nka – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amacọ̑nski – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amalgȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amalgamȋrati – glej amalgȃm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amalgȃmski – glej amalgȃm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amandmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amariška – glej tamarȋnd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amatȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amaterīzem – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amatȇrka – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amatȇrski – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

amazọ̑nka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amazọ̑nka – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amazọ̑nski – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambasȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambasȃdor – glej ambasȃda

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambašador – glej ambasȃda

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambiciọ̑zen – glej ambícija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambiȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambiēnten – glej ambiȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ámbora – glej jámbor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambrọ́zija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambulȃnta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambulȃnten – glej ambulȃnta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ambulȃntni – glej ambulȃnta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amẹ̑ba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

āmen člen.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

ametȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amfíbija – glej dvožȋvka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amfiteáter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

āmfora -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amnestȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amnestȋrati – glej amnestȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amnezȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amọ̑nijak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácija – glej amortizȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

amortizȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁmpak vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampȇr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ampȇrski – glej ampȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

ampȗla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amputácija – glej amputȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amputȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

amulẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁn – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

anahronístičen – glej anahronīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anahronīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

anales – glej anȃli

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

1.

kdor ne zna brati, pisati

1.1.

ekspresivno

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

analfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka]

ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna

ETIMOLOGIJA: ↑analfabet

anȃli -a m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analȋst – glej anȃli

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analítičen – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analítik – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analȋza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analizȋrati – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analọ̑gen – glej analogȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analogȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

analọ̑ški – glej analogȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃnanas -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anárhičen – glej anarhȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anarhȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anarhȋst – glej anarhȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anatomȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anatọ̑mski – glej anatomȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁnda – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Andi – glej pȃmpa

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost]

lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

anekdọ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anekdọ́tičen – glej anekdọ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anekdọ̑tski – glej anekdọ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anẹ̑ks – glej anektȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anektȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anemọ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anestẹ́tik – glej anestezȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anestezȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anestezȋst – glej anestezȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angažȋran – glej angažȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angažȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angažmȃ – glej angažȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ángel -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

1.

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

ángelski – glej ángel

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angọ̑ra neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

animácija – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

animȃtor – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

animȃtorka – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

animȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ankẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonȋmen -mna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonȋmka – glej anonȋmen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonȋmnež – glej anonȋmen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃnorak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ansámbel -bla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

antagonīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antẹ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȁnti – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anti- predpona v tujih sestavljenkah

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antibiọ́tičen – glej antibiọ́tik

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antibiọ́tik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antȋčen – glej antȋka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ȃntifeminȋst – glej anti-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antȋka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antikrȋst – glej anti-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antikvariȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antikváričen – glej antikvariȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.