aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abonmá-jasamostalnik moškega spola
  1. plačano naročilo
    • abonma za kaj/koga
    • , abonma v čem, kje, kdaj
    • , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

afêra-esamostalnik ženskega spola
  1. odmevna javna zadeva, javni dogodek
    • afera s čim/kom
    • , afera v/na čem, kje
    • , afera o čem/kom
    • , afera med kom/čim
    • , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spola
  1. podjetje za posredniške posle
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako
  2. obveščevalni urad
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajer

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akcènt-êntasamostalnik moškega spola
  1. naglas, poudarek
    • akcent v čem, kje
  2. izstopajoča stvar, vsebina
    • akcent česa
    • , akcent v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

alftra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

amerikanka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amerikanski krompirjevec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ameriška postrv

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

angel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anjel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anjul

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antula

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

antvelja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anžel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

anžul

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aparát-asamostalnik moškega spola
  1. priprava
    • aparat za kaj
    • , aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  2. organizirana skupina ljudi za določena dela
    • aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  3. dokumentacija
    • aparat s čim, kako
    • , aparat v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardečina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardegata

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardičina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardigata

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ardun

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arduš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aréna-esamostalnik ženskega spola
  1. prostor za javno nastopanje
    • arena v čem, kje
    • , arena po čem, kod
  2. področje delovanja
    • arena v čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avantúra-esamostalnik ženskega spola
  1. dogodivščina
    • avantura s kom/čim
    • , avantura pri čem/kom, kje
  2. tvegano dejanje, nevaren poskus
    • avantura s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtomát-asamostalnik moškega spola
  1. samoopravilni stroj
    • avtomat za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

avtra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

azíl-asamostalnik moškega spola
  1. zatočišče
    • azil za koga/kaj
  2. zavod, zavetišče
    • azil za koga/kaj
    • , azil s kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babion

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

babuin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balovž

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

barvilni brošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

báza-esamostalnik ženskega spola
  1. osnova, podlaga
    • baza česa
    • , baza za koga/kaj
  2. zbirka podatkov
    • baza česa/koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
    • , baza o čem/kom
  3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
    • baza koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bečelič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beli črvje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beloritec1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bencelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berilobeˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berkcevg

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berlaˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bermetˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bernjuk

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

berošˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bersaˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bersatiˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beséda-esamostalnik ženskega spola
  1. izražanje misli
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • beseda o
  • , beseda za
  • , beseda z/s
  • , beseda med
  • , beseda pri
  • , beseda proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

besedabeˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

besedicabeˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bešterˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

betonica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

betvoˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bezegˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bezgovˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bezgovinabazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bezljanjebai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bezljatiˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bi členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bibekˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bicikeljbėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bičanjeˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bikˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bikecˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biksˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biksatiˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bilˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bilparskiˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bingicaˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bingljatiˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birma gl. ferma

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birmanec gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birmanka gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birmati gl. fermati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birokratizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

birtˈbėːrt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birtašˈbirtaš birˈtaːša m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birtašicabirˈtaːšica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birtijaˈbėːrtėja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

birtinjaˈbėːrtėn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bisagabėˈsaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistahar gl. bistahor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistahorbistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bisterˈbiːstėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistranga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistranka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

biškopˈbiːškȯp -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bitangabiˈtaːŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bitiˈbit ˈbiːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bitiˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bivališče gl. kvartir, stanovanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bivolˈbivȯl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bizeljˈbizėl’ -zl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bižat2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagajna gl. kasa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagobˈlagu -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagorbˈlaːgȯr m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: blagoslovíti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blagoslavljati gl. žegnavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagoslov gl. žegen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagoslovitev gl. žegnanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blagosloviti gl. požegnati, žegnati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagovica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagovnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blanjabˈlaːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blanjatibˈlan’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

blatatibˈlatat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blatebˈlate -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blatenbˈlaːtėn -tna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blatitibˈlaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blatobˈlaːtȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blazina gl. povšter

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blaziniti gl. tapecirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blaznitibˈlaːzėnt -znėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Blažbˈlaːš bˈlaːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blažcebˈlaːšce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Blažebˈlaže -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blaženbˈlaːžen -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Blaževbˈlaːžef -ževa -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Blaževibˈlaːževė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blaževobˈlaːževȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blečekbˈleːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bledbˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blede

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bledes

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bledeš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bledičenbleˈdiːčėn -čna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blejanjeblėˈjaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blejatibˈlėjaːt bˈleːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blekbˈlek bˈleːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blekaritiblėˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blekecbˈlekac -kca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blengetatibleŋˈgẹːtat -ˈgẹːčen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blengetecbleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blesti gl. fantazirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 20309 zadetkov.