a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abece2 sam. – ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abominatio [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aborídžin ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aborídžinski ↑aboríginski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolacja gl. absolacija ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolucia gl. absolucija ♦ P: 9 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolviran del. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
absolvirati glag. dvovid. ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abuon gl. abvon itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abuuku gl. abuvko itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abuvko sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abuvski prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
abvonov prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
accidenciae [mn.] gl. akcidencija ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ač zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adamaski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aden gl. eden ♦ P: 2 (TC 1550, MTh 1603-kor.)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adiaforijski prid. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adini gl. edini ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adplicirati glag. dvovid. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adpuščen gl. odpuščen ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adramitiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adramittiski gl. adramitiski ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adrianitiski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adriatiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Adriatisku morje gl. adriatiski, morje ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
advent sam. m ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
advokátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ae dvoglasnik ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aegiptov gl. egiptov ♦ P: 1 (TC 1550)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aer sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑) snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afekt sam. m ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afinja sam. ž ♦ P: 5 (TO 1564, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afinski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
afriski prid. ♦ P: 1 (TL 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
áfro -- v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
áfro... prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E ↑áfro
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aftelj sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aga sam. m ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agab sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agenda sam. ž ♦ P: 3 (TC 1575, DAg 1585, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E ← agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agility ↑agíliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agnec sam. m ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑) vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ) kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agštajn sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
agštanj gl. agštajn ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ah medm. ♦ P: 16 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aha medm. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahajoski prid. ♦ P: 1 (TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahajski prid. ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahar [rabelj] sam. m ♦ P: 2 (TT 1557, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahat sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahed gl. ahet ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahet sam. m ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahker sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahkerec sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahla sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ahtati glag. nedov. ♦ P: 5 (*P 1563, KPo 1567, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ai dvoglasnik ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ain [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ainemmer gl. ajnemer ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aj1 dvoglasnik ♦ P: 1 (DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aj2 medm. ♦ P: 7 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajca [verjetno im. mn.] gl. ajce ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajce sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajd1 [pogan] sam. m ♦ P: 35 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajd2 [ajda] sam. m/ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdena gl. ajdenja ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdenja sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdina gl. ajdinja ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdinja sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdoski gl. ajdovski ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdosko gl. ajdovsko ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdovski1 prid. ♦ P: 23 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdovski2 prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdovsko prisl. ♦ P: 4 (TL 1561, TC 1575, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajdovščina sam. ž ♦ P: 3 (TR 1558, JPo 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajer sam. m ♦ P: 5 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578-Reg, DB 1584-Reg4, MD 1592-hrv.)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfer sam. m ♦ P: 22 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, TC 1574, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfranje sam. s ♦ P: 6 (TT 1560, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfrar sam. m ♦ P: 8 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfrarski prid. ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfrati glag. nedov. ♦ P: 8 (TL 1561, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajfrer sam. m ♦ P: 1 (TC 1550)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajgenšaft sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajhler sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnajst gl. enajst ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnemer sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnnemer sam. m ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajnžidelski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajratblago sam. s ♦ P: 1 (MD 1592); (ajrat blago) sam. s ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ajžel sam. m ♦ P: 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akcidencija sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aklen prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aklo sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako1 vez. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako2 čl. ♦ P: 20 (TC 1555, TE 1555, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako3 [del besed. zveze] – ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akolih vez. ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako lih gl. ako –, lih – ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako ... lih gl. ako –, lih – ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ako ... tako gl. ako vez., tako vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akreditácija -e ž (á) 1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja 2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa 3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku glih gl. ako –, glih – ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku ... glih gl. ako –, glih – ♦ P: 11 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku lih gl. ako –, lih – ♦ P: 12 (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku ... lih gl. ako –, lih – ♦ P: 13 (TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akunikar gl. ako –, nikar – ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku nikar gl. ako –, nikar – ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akunikar samuč gl. ako –, nikar –, samuč – ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aku ... taku gl. ako vez., tako vez. ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
akvizitêrstvo -a s (ȇ) ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
al sam. m ♦ P: 4 (TT 1560, TL 1561, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
a latere – lat. ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alcoran gl. alkoran ♦ P: 2 (TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑) ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E ← it. al dente, dobesedno 'na zob'al dente2 prisl. (ẹ̑)
Kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ale vez. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aleksandrijski prid. ♦ P: 4 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aleksandrinerski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aleksandriski gl. aleksandrijski ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aleph [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alergíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alfa sam. ž ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alftra sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali1 vez. ♦ P: 24 (KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali2 čl. ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, MD 1592, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali3 – ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alij – lat. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkájdovec ↑alkaidovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkoran sam. m ♦ P: 4 (JPo 1578, TT 1581-82, TtPre 1588, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alle [tož. mn.] gl. al ♦ P: 2 (TT 1560, TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
allelluja – hebr. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alleluia – hebr. ♦ P: 9 (TR 1558, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alle luia gl. alleluia ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alleluja – hebr. ♦ P: 2 (DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožen1 sam. m ♦ P: 8 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožen2 prid. ♦ P: 2 (JPo 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožna1 sam. ž ♦ P: 17 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožna2 [im. mn.] gl. almožno ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožne dajanje gl. almožna, dajanje ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožne dajanje gl. almožna, dajanje itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožnik sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožnja sam. ž ♦ P: 2 (KB 1566, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almožno sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
almužna [rod. ed.] gl. almožen ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aloa* sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aloe1 sam. – ♦ P: 7 (TPs 1566, DPa 1576, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aloe2 [rod. ed.] gl. aloa* ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aloes sam. m ♦ P: 1 (DPr 1580); sam. m tudi neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alsband sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alsbant sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alspant sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altaman sam. m ♦ P: 1 (DC 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altar sam. m ♦ P: 29 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altarski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alternatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
álter… prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E ↑alter(natívni)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altman sam. m ♦ P: 16 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, MD 1592, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altmanov prid. ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
altmonov gl. altmanov ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ) degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz ↑alzheimerjeva bolézen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
am končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ama sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TL 1567, TC 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amalekiterski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amatist sam. m ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambolten prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amboltn gl. ambolten ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amen – ♦ P: 48 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MPar 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ametist sam. m ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ammi sam. – hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amoniterski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amoritarski prid. ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
amoriterski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ampag gl. ampak ♦ P: 15 (TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ampak vez. ♦ P: 39 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ampas sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
an1 končaj ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
an2 gl. en ♦ P: 15 (TC 1550, TA 1550, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TC 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ana* [ženska] – ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anabaptist sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anajst gl. enajst ♦ P: 7 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anajsti gl. enajsti ♦ P: 6 (TC 1550, TE 1555, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anak gl. enak ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht. kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ananje sam. s ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anatema – ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anathema – gr. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anati se glag. nedov. ♦ P: 2 (TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anchora gl. ankora ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andaht sam. ž ♦ P: 10 (TC 1550, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, DC 1585, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andahtljiv prid. ♦ P: 2 (TC 1550, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andel sam. m ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andlati glag. nedov. ♦ P: 4 (JPo 1578, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andoht sam. ž ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andohtiv prid. ♦ P: 6 (TT 1557, TL 1561, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andohtivi posam. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andohtivo prisl. ♦ P: 3 (TL 1561, TL 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andohtljiv prid. ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andohtljivo prisl. ♦ P: 10 (TT 1557, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andriski prid. ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andtverh gl. andverh itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andtverhar gl. andverhar ♦ P: 1 (DJ 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andverh sam. m ♦ P: 2 (DJ 1575, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
andverhar sam. m ♦ P: 2 (DJ 1575, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med. veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑) ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anež sam. m ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angel sam. m ♦ P: 46 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelc sam. m ♦ P: 4 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelika sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angeliski prid. ♦ P: 2 (*P 1563, DC 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelov prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelov angelovo češčenje gl.
angel
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Angelska dežela [Anglija] gl. angelski, dežela ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelski prid. ♦ P: 22 (TC 1550, TE 1555, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angina ► aŋˈgiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med. rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med. širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angleški prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Anglija gl.
Angleško
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anglijski prid. ♦ P: 2 (TAr 1562, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angliski gl. anglijski ♦ P: 2 (TAr 1562, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anglizácija -e ž (á) 1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije 2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog. ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ) pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angster sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angstr gl. angster ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angšter sam. m ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
angštr gl. angšter ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anhora sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
animátorski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anino ► ˈaːnėnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anis sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
aniti (aniti/an iti) glag. nedov. ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595); (an iti) glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578); glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anjemati se (an jemati se) glag. nedov. ♦ P: 2 (DJ 1575, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anko ► ˈaŋkȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ankora sam. ž ♦ P: 6 (TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
an krat gl. enkrat ♦ P: 2 (TC 1550, *P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anno [loč. ed.] sam. m lat. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E ↑anoréksik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréksik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E ← nlat. anorectus ← gr. anórektos 'neješč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anpag gl. ampak ♦ P: 4 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
antberharski prid. ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
anti – gr. ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 49932 zadetkov.