Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á2 -- m, simb. (ȃ) ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Á2 -- m, simb. (ȃ) amper

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a ► a prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a. okrajš. anno |leta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a..1 glag. prip. délati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábakus -a m (ȃ); gl. abak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abdominálen -lna -o (ȃ) trebušen
abdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abeceda ► abėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotski
àbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abit. okrajš. abiturient, abiturientka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)
abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abortíven -vna -o (ȋ)
abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abórtus -a m (ọ̑) splav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abranka ► ˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abs. okrajš. absolvent, absolventka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscísen -sna -o (ȋ) geom.
abscísni -a -o (ȋ) ~a os

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~
absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanje
absénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutístičen -čna -o (í) biti ~
absolutístični -a -o (í) ~ režim
absolutístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakultete
absolvêntka -e ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkan
absorbírani -a -o (ȋ) ~a snov
absorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivost
absorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajoč
absorptívni -a -o (ȋ) ~a snov
absorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnosten
abstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvo
abstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvo
abstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikar
abstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanje
abstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|
Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a c. okrajš. a conto |na račun|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acc. okrajš. accelerando

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~a
acetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)
acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snov
acídni -a -o (ȋ) ~a raztopina
acídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~
acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
acidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potek
àcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojine
àcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adam ► ▪ˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)
Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Adámičev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ov
adamítka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organ
adaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›
adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›
adaptêrjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeni
adaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živali
adaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptíven -vna -o (ȋ)
adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izraz
adekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|
Ádenauerjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženci
adéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|
adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrena
adheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a sila
adhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adhezíven -vna -o (ȋ)
adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|
adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)
adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|
adíški -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniški
adjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zveza
adjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnik
adjútorjev -a -o (ȗ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~
adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|
Ádlerjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adligát -a m (ȃ) biblio. privezek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administracíjski -a -o (ȋ) ~o delo pisarniško

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenec
administratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenka
administratívčev -a -o (ȋ) žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administratíven -vna -o (ȋ) upraven
administratívni -a -o (ȋ) ~ organ; ~e zadeve; ~i opravki pisarniški opravki
administratívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administratívno nač. prisl. (ȋ) ~ določene cene |z uradnim odlokom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upravitelj
administrátorka -e ž, člov. (ȃ)
administrátorjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

admirál1 -a m, člov. (ȃ)
admirálka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑) stavba britanske ~e; skup. admiralski zbor, admirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

admirálski -a -o (ȃ) ~ čin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adnotácija -e ž, pojm. (á) pravn. zaznamba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ad óculos [ok] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. nazorno: ~ ~ prikazati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adolescénca -e ž, pojm. (ẹ̑) mladostna doba: preživljati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adolescénčen -čna -o (ẹ̑) mladosten, mladostniški
adolescénčni -a -o (ẹ̑) ~ izbruh
adolescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) mladostnost, mladostniškost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnik
adolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adolescêntski -a -o (ȇ) mladostniški

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|
Adonájev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adópcija -e ž, pojm. (ọ́) posvojitev: ~ otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojitelj
adoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adoptíran -a -o (ȋ) posvojen
adoptírani -a -o (ȋ) ~ otrok posvojenec
adoptíranost -i ž, pojm. (ȋ) posvojenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenec
adoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenka
adoptírančev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adoptíven -vna -o (ȋ)
adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenec
adoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adorácija -e ž, pojm. (á) izobr. čaščenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalec
adorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalka
adorátorjev -a -o (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adráš -a m z -em (á) rastl. črnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrenálen -lna -o (ȃ) nadledvičen
adrenálni -a -o (ȃ) anat. ~ sestav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑) neobč. naslov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adresánt -a m, člov. (á; ȃ á) odpošiljatelj
adresántka -e ž, člov. (ȃ) odpošiljateljica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adresár -ja m z -em (á) seznam naslovov, imenik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adresát -a m, člov. (ȃ) naslovljenec, naslovnik
adresátka -e ž, člov. (ȃ) naslovljenka, naslovnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adréselj -slja m z -em (ẹ́) pokr. dresen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrésen -sna -o (ẹ̑) neobč. nasloven
adrésni -a -o (ẹ̑) rač. ~o polje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ádria -e [ija] ž (ȃ) prakt.sp. Adria Airways
Ádrijin -a -o (ȃ) prakt.sp. ~a letala letala Adrie Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adriján -a m, oseb. i. (ȃ)
Adrijána -e ž, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrijánski -a -o (ȃ) zastar. jadranski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsórpcija -e ž, pojm. (ọ́) fiz. |vezanje; zgoščevanje|: pospešiti ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorptíven -vna -o (ȋ)
adsorptívni -a -o (ȋ) fiz. ~e snovi
adsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ov
adúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adultêrij -a m z -em pojm. (é) prešuštvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adv. okrajš. adverb |prislov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advênten -tna -o tudi advénten -tna -o (é; ȇ; ẹ̑)
advêntni -a -o tudi advéntni -a -o (é; ȇ; ẹ̑) ~ čas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventíst -a m, člov. (ȋ) ver. srečanje ~ov
adventístka -e ž, člov. (ȋ) ver.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventístičen -čna -o (í) ver.
adventístični -a -o (í) ~a cerkev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventíven -vna -o (ȋ) nadomesten
adventívni -a -o (ȋ) ~e korenine
adventívnost -i ž, pojm. (ȋ) nadomestnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advêrb -a m (ȇ) prislov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adverzatíven -vna -o (ȋ) nasproten, nasprotujoč
adverzatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ veznik protivni veznik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advokátski -a -o (ȃ) odvetniški: ~a pisarna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

AEG AEG-ja tudi AEG -- [aegé -êja tudi aegé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |nemško podjetje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračen
aerírani -a -o (ȋ) ~ beton
aeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aêro -a m, stvar. i. (ȇ) |tovarna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêro.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |zrak; letalski| aêrofotografíja, aêroklúb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aero.. prvi del podr. zlož. |zrak; letalski| aerobióza, aerolít, aerosól; aerodróm, aeronávt, aeroplán

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeróben -bna -o (ọ̑) biol.
aeróbni -a -o (ọ̑) ~e bakterije
aeróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeróbika -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) |telovadba|: ukvarjati se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerobús -a m (ȗ) |letalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrodinámičen -čna -o (ȇȃ)
aêrodinámični -a -o (ȇȃ) ~a oblika letala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrodinámično nač. prisl. (ȇá) ~ oblikovano vozilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerodróm -a m (ọ̑) letališče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerofagíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezensko požiranje zraka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aeroflót -a m, stvar. i. (ọ̑) |ruska letalska družba|
Aeroflótov -a -o (ọ̑) ~a letala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ gozdov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrohidroplán -a m (ȇȃ) |letalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêroklúb -a m (ȇȗ) letalski klub

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerométer -tra m (ẹ́) poskus z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêromíting -a m (ȇȋ) letalski miting

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeronávt -a m, člov. (ȃ) letalec; zrakoplovec
aeronávtka -e ž, člov. (ȃ) letalka; zrakoplovka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeronávtika -e ž, pojm. (á) letalstvo; zrakoplovstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeroplán -a m (ȃ) letalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeropórt -a m (ọ̑) letališče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêroposnétek -tka m (ȇẹ̑) ~ glavnega mesta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerorally -ja [aêroréli] m z -em (ȇẹ̑); gl. aeroreli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêroréli -ja m z -em (ȇẹ̑) |tekmovanje|: udeležiti se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerostát -a m (ȃ) balon, zrakoplov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrotáksi -ja m z -em (ȇȃ) |letalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrotranspórt -a m, pojm. (ȇọ̑) letalski prevoz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aêrovlék -a m, pojm. (ȇẹ̑) dvokrilec za ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aétij -a m z -em im. tudi Aétius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski vojskovodja|
Aétijev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afazíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |izguba govora|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àfebrílen -lna -o (ȁȋ) brezvročinski
àfebrílni -a -o (ȁȋ) ~o stanje
àfebrílnost -i ž, pojm. (ȁȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afékcija -e ž, pojm. (ẹ́) neobč. vznemirjenost, razvnetost; zdrav. kožna ~ kožno obolenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afektácija -e ž, pojm. (á) nenaravnost, izumetničenost: igralčeva ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacija
afektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afektírano nač. prisl. (ȋ) ~ govoriti nenaravno, izumetničeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afektíven -vna -o (ȋ) |zelo čustven|
afektívni -a -o (ȋ) ~o stanje
afektívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afélij -a m z -em (ẹ́) zvezdosl. odsončje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afêra -e ž (ȇ) politična ~; poud. Iz te malenkosti je nastala cela ~ |neprijeten dogodek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afežêjevka -e ž, člov. (ȇ) polit. žarg. članica AFŽ-ja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àfigurálen -lna -o (ȁȃ) Slika je čisto ~a
àfigurálni -a -o (ȁȃ) ~o slikarstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afíks -a m (ȋ) jezikosl. pona: besedotvorni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorb
afínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~
afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a sila
afinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afirmácija -e ž, pojm. (á) ~ igralca uveljavitev; gospodarska ~ podjetja utrditev, uveljavitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afirmatíven -vna -o (ȋ) Odgovor je ~ pritrdilen
afirmatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek trdilni stavek
afirmatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afirmíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ igralec uveljavljen
afirmíranost -i ž, pojm. (ȋ) uveljavljenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afnaríja -e ž, pojm. (ȋ) neknj. pog. spakovanje, nenaravno, izumetničeno vedenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. brezglasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aforíst -a m, člov. (ȋ)
aforístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aforístičen -čna -o (í) Njegov stil je ~ |zgoščeno duhovit|
aforístični -a -o (í) ~ stil
aforístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aforístično nač. prisl. (í) ~ zasnovani dialogi |zgoščeno duhovito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aforístika -e ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aforízem -zma m (í) ~i o prijateljstvu |duhoviti reki, domisleki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime Afričan: po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afrikanístika -e ž, pojm. (í) |veda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afrikanizácija -e ž, pojm. (á) ~ gospodarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 117869 zadetkov.