a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abc -a [
abecé]
m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ágnecov -a -o prid. jagnjetov: obejlili ſzo gvant ſzvoj vu Ágneczvoj krvi KŠ 1771, 780; pren. bodete popejvali Moj'zesovo i Ágneczovo peſzen BKM 1789, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ágnečec -a m jagenjček: Ágnecsec KAJ 1870, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ágošton -a m Avguštin: Ágoſton Doctor KŠ 1754, 65; Ágoſton Doktor KŠ 1771, 725; Szvéti Ágoſton KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Águstič -a m Agustič, prekmurski pisatelj: Agustich Imre AI 1875, AIN 1876, l; Agustich Imre AI 1878, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àhah medm. ahaha: i právijo: ahah, ahah TA 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ahaínski -a -o prid. ahajski: Ár ſze je dopadnolo Maczedonſzkim i Achainſzkim KŠ 1771, 483
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aház -a m Ahaz: je poroudo Acháza KŠ 1771, 5; je pá gucsao Goſzpoud Acházi KŠ 1771, 816
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ahím -a m Ahim: Achim je pa poroudo KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àj medm. ah: Aj tak bojdi KŠ 1754, 262; Aj Jôžek BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àja medm. ne, nikakor: Jeli nevernoſzt nyihova Bo'zo vernoſzt na nikoj ſzprávi? Aja KŠ 1771, 452; Oſztánemo vgrejhi? Aja KŠ 1771, 458
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ájati -am nedov. ajati, spančkati: Aj-ja. -Sto aj-ja? .. ajjaj ajjaj dejte moje KOJ 1845, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àko vez. ako, če: Poſtui Ocza ino Mater, ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; Teili i Dussi daie hráno, ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87; Ako gli on nikaj neima KŠ 1754, 263; csi bi ga najsli, ako je gli nej dalecs KŠ 1771, 396; Ako nyega 'zelejte BKM 1789, 11; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; Ako tejlo nevoule trpi SŠ 1796, 154; ako ne vö́rjete, hodte glédat SIZ 1807, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
akóuv -a m vedro, mera za vino, 56 1: akouv KOJ 1833, 149; moremo akôv nücati AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ákvila -e m Akvila: 'Zidova po iméni Akvilo KŠ 1771, 397
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alabàštrom -a m alabaster: je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
áldov -a m 1. žrtev, dar: táksi áldov dopádne Bougi KŠ 1754, 52; ſzmilenoſzt ſcsém i nej áldov KŠ 1771, 29; gorécsi ftiſani áldovov KŠ 1771, 142 2. dar, daritev: neduſne ſzmerti Aldov SM 1747, 61; Primi gori za áldov KM 1783, 5; nyegove áldove KM 1796, 8; nyegove áldove KM 1796, 8; Neszémo áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; Áldüjte áldove pravicze TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
áldüvanje -a s 1. žrtvovanje: csiniti áldüvanya KŠ 1771, 417; tou aldüvanye KM 1783, 243; Ár ſzi priso na áldüványe BKM 1789, 205 2. darovanje: Áldüvanye KMS 1780, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3 aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86 áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aleksánder -dra m Aleksander: ocso Alexandra KŠ 1771, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aleksàndria -e ž Aleksandrija: v-Alexandrio KŠ 1771, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aleksandriánec -nca m Aleksandrijec: zſzpráviſcsa Alexandriánczov KŠ 1771, 357; Sz. Marko je vcſio, i ravnao Alexandriáncze KM 1796, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aleksandriánski -a -o prid. aleksandrijski: ládjo Alexandriánſzko KŠ 1771, 424
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aleksandrínuš -a m Aleksandrinec: Klemens Alexandrinus KŠ 1771, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alelúja medm. aleluja: ſzo rekli: álleluja KŠ 1771, 801; Alleluja, vcſini: Hválte Bogá BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
álfa ž neskl. alfa: ja ſzam Alfa i Omega KŠ 1771, 768
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Alféuš -a m Alfej: je bio Alféus KŠ 1771, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Alféušov -a -o Alfejev: ſzin Alfeuſov KŠ 1771, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ali vez. 1. ali: skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, Ala; ka bi vörvali ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Csi ogen, ali vojszka, vzeme BKM 1789, 10; csi obetesá, ali 'saloſzt ga obide SIZ 1807, 5; haszek, ali diko KOJ 1833, VII; privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7 2. toda: Ali oh jai ino jai! TF 1715, 3; Ali náz obarui od vſzega hüdoga ABC 1725, A4b; Ali jaſz neznam Goſzpodne moih grehov velikoucse SM 1747, 68; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; je mr’u, ali je trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3; Angyelje volo májo, ali tejla nemajo KMK 1780, 9; Zdaj me 'se denejo v-grob moj, Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; ali oni szo ga preovládali KOJ 1848, 8; ali naszkoroma eden boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alkorán -a m koran: Amurát pa na Alkorán priszégne KOJ 1848, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Álmos -a m Almoš, madžarski vojvoda: Álmos vküpnarédi KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
álmošnja -e ž miloščina: álmosnya se deli SM 1747, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
álmoštvo -a s miloščina: álmoſtvo vaſe ne csinte KŠ 1771, 17; Naj bode tvoje álmoſtvo KŠ 1771, 18; Álmoſtvo KMK 1780, 80; Jancsek je álmostvo sô proszit KAJ 1870, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alóeš -a m aloja: myrrhe i aloeſa KŠ 1771, 331; prineſzao je zmejſanye mirhe, i Áloëſſa KM 1796, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ambrúš -a m Ambrož: Krizoſztomus i Ambrús KŠ 1771, 601; Szvéti Ambrús KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àmen medm. amen: Amen TF 1715, 23; Amen SM 1747, 87; Amen KŠ 1771, 261; tak bojdi BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Amèrika -e ž Amerika: vu Americo KŠ 1771, A5b; Amerika KM 1790, 8; Gdare szo krumpise z-Ámerike v-Europo prineszli KAJ 1870, 154; v-Ameriki toliko prpôvalo AI 1875, 8; v vroči kraji Amerike AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
amerikánski -a -o prid. ameriški: amerikanszko blago AI 1875, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ametìstuš -a m ametist: te dvanájſzeti amethiſztus KŠ 1771, 806
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aminadáb -a m Aminadab: Aminadáb je pa poroudo KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ámon -a m Amon: Amon je pa poroudo KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Amonitánec -nca m Amonit: je ſzrecsno obládao Ámonitáncze KM 1796, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ámoš -a m Amos: Kak je Amos proroküvo BKM 1789, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ána -e ž Ana: Anna ABC 1725, A3a; Anna prorokojcza KŠ 1771, 170; ſz. Anna KM 1783, 79; Anna je k-lôgi odbejžala BJ 1886, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ànaniaš -a m Ananija: mou'z pa po iméni Anániás KŠ 1771, 353; niki Vucsenik po iméni Ananiás KM 1796, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ànaš -a m Ana: Za viſesnyi popouv Annáſa i Kajafáſa KŠ 1771, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andrášin -a -o prid. Andrejev, Andražev: po szrejdi Andrásinoga tábora idoucs na glász kricsi KOJ 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andrášov -a -o Andrejev, Andražev: je bio niksega Jónáſa ríbicsa ſzin, brat Andráſov KŠ 1771, 699
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andrášovo -ga s andrejevo, 30. november: Pridte mi k Andrasovimi KAJ 1870, 138
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andréjci -jec m mn. Andrejci, kraj v Prekmurju: Andrejci (od Sz. Andrása Ap) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
andréšček -a m november: prvoga andrêscseka bode vödáni AI 1875, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
angelov angelovo češčenje gl.
angel
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
angina ► aŋˈgiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àngjelček -čka m angelček: angyelcska máte v-nébi KOJ 1845, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àngjelvarüváč -a m angel varuh: naš angyelvarüváč BJ 1886, 7; moj angyelvarüváč BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Angliánec -nca m Anglež: Jenner Eduárd angliánecz KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
angliánski -a -o prid. angleški: Angliánſzka (Kralevcsina) KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Anglija gl.
Angleško
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àngliuš -a m Anglež: te anglius de törki pomágo AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Angliùško -ga s Angleško, Anglija: Na Angliuskum, v-Londoni szo láni pokastigali AIP 1876, br. 6, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
anglùški -a -o prid. angleški: velkoga glásza angluski brodár KAJ 1870, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ani vez. niti: Farar ani Meſter TF 1715, 4; da ani glaſzá neiga csüti TF 1715, 5; ſzlüsbenicza tvoja, ani ſivince tvoje TF 1715, 14; ani ſze nyemi volya ne ſzpuni ABC 1725, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
anino ► ˈaːnėnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
anko ► ˈaŋkȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
antikrist ► antėkˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Antikrìstuš -a m Antikrist: od Antikriſztuſa KŠ 1771, 625
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Antikrìstušov -a -o Antikristov: düh je Antikriſztuſov KŠ 1771, 732
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Antiòhija tudi Antiokíja -e ž Antiohija: Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie KŠ 1771, 157; odnet pa vu Antiokío Pizídie KM 1796, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Antìpaš -a m Antipa: kárati Herodeſſa po iméni Antipáſa KM 1796, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Anton ► ▪anˈtọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
antonje ► anˈtọːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àpa -e m oče: Veſzéli je Apa SIZ 1807, 36; Samuel apa Kráo KOJ 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aparat ► apaˈraːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àpatica -e ž redovnica, nuna: Apaticza KOJ 1833, 150; vnougih klostrov za Benediktinare, ino Apatice KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apatníja -e ž opatija: Apatnija v Boreczi KOJ 1914, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àpatur -a m opat: ſz. Bernárda Apátura KM 1783, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
apetit gl.
petit, tek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
apnenica ► japˈlẹːnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apno ► ˈjaːpnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àpokalipsis -a m apokalipsa, razodetje: knjige, ſtere ſsze Grcski Apocalypsis zovéjo KŠ 1771, 761
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Apòlion -a m Apolion: imé pa má Apollion KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Apolonija gl.
Polona
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Apòlos -a m Apolon: po iméni Apollos KŠ 1771, 399
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Apòlošov -a -o prid. Apolonov: jaſz pa Apolloſov KŠ 1771, 491
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apòštol -a m apostol: mi Apoſtolje ino Vucſeniczi TF 1715, 19; po nyegovi Apoſtoláj KŠ 1754, 9b; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; po ſzmrti Apoſtolov KŠ 1771, A5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apòštolski -a -o prid. apostolski: Vadliványe Apoſtolszko ABC 1725, A5a; Vadlüványe Apoſtolſzko SM 1747, 44; Apoſtolſzko Vadlüvanye KŠ 1754, 6b; od Apoſtolſzki mo'zákov KŠ 1771, A5a; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8; Deneſz Apoſtolſzka ſrcza BKM 1789, 119; Apoſtolſzka Mati Czérkev KM 1790, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apoštòlstvo -a s apostolstvo: Zové na Apoſtolſztvo KŠ 1771, 103; ſzmo vzéli miloſcso i Apoſtolſztvo KŠ 1771, 447; i na Apoſtolſztvo je nyé podigno KM 1796, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apoteka gl.
poteka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apotekar gl.
potekar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apotekarica gl.
potekarca
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apotekarski gl.
potekarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ar vez. 1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1 2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8 3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ara gl.
kapara
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Arabiánec -nca m Arabec: Cretánczi i Arabiánczi csüjemo KŠ 1771, 345
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Arábija -e ž Arabija: gora Sinajſzka je vu Arábii KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arabínski -a -o prid. arabski: gde le'si ország Arabinſzki SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àram -a m Aram: Esrom je pa poroudo Arama KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arcnija ► arcˈniːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
areopág -a m areopag: Sztojécsi pa Paveo naſzrejdi vu Areopagi veli KŠ 1771, 396; I popadnovſi ga vu Areopagus ſzo ga pelali KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Areopagìta -e m Areopagit: Dionizius Areopagita KŠ 1771, 397
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arest gl.
rešt, zapor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arestànt -a m zapornik: da priliko podvori aresztanti z-temnice vö KOJ 1848, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arestant gl.
reštant, zapornik
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arèšt -a m zapor, ječa: Hunyadi Janka Szamoga v-arest djáti KOJ 1848, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
áreštvo -a s zapor, ječa: ino Tivárisice v-árestvo djánye KOJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
arhángjel in arkángjel -a tudi arhángjeo -ela m arhangel: Miháo Archangyeo KŠ 1771, 758; Angyelje i Arkangyelje KM 1783, 92; Gábriel Archangyel BKM 1789, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arhàngjelski -a -o prid. arhangelski: zarchangyelſzkim gláſzom KŠ 1771, 621
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àrhelauš -a m Arhelaj: Archelaus Kralüje nad Judeom KŠ 1771, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arhiepískopuš -a m arhiepiskop, nadškof: liki Provincziáliſ ali Arciepiſkopuſa KŠ 1771, 655
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ariánuš -a m Arijanec: ka je prouti Ariánuſom vcsio KŠ 1771, 762
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Arimatía -e ž Arimateja: cslovik od Arimathie KŠ 1771, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arkada gl.
bolta, volta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
armádia -e ž armada: Czaszar z-armádiov szvojov pride KOJ 1848, 22; zevszov nezmernov armádiov KOJ 1848, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
armalìšta -e m plemič brez posesti: Armaliste tou je: plemenitáse brezi poszesztva (ládanya zemlé) zacsno KOJ 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
armeniánski -a -o prid. armenski: armenianszke 'zenszke AIP 1876, br. 6, 7; armenijanszke dekline AIP 1876, br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
arnika gl.
haringa, roža
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Árnulf -a m Arnulf, nemški cesar: szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Áron -a m Aron: Govorécsi Ároni KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Áronov -a -o prid. Aronov: i 'zena nyegova z-Árronovi csér KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
áronski -a -o prid. aronski: Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Arpád -a m Arpad, madžarski vojvoda: Arpád je nej dugo mogao KOJ 1848, 8; ino Arpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Arpádov -a -o prid. Arpadov: za Krále Arpádovoga Roda KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
artìkuluš -a m člen: Kako je popiſzan te Articulus TF 1715, 23; Trie Articulusje TF 1715, 11; te Vöre naivékſi Artikulusi SM 1747, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
artilerija ► artėleˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
artilerist ► artėleˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
as gl.
asa
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Ása -a m Asa: Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
asa ► ˈasa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àserski -a -o prid. Aserjev: csi zplemena Aſſerſzkoga KŠ 1771, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
asiriánski -a -o prid. asirski: po Aſſiriánſzkoj vouzi KŠ 1771, 700; Aſziriánſzki kráo Szalmanazar je pozájao váras KM 1796, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
aspirin ► aspėˈriːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
astma gl.
naduha
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ata gl.
ajta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Atanáziuš -a m Atanazij: Atanaſius KŠ 1771, 762; Sz. Athanázius Püspeka KM 1783, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àtelkuza -e ž Etelköz: Veliko jih je v-Atelkuzo, tou je tou: v-zdájno Valakio, Moldavio, i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Atenašánec -nca m Atenec: Athenasánczi pa vſzi KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
atenašánski -a -o prid. atenski: mo'zjé Athenasánſzki KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Athenaeum -a [
atenéum]
m Athenaeum, tiskarna v Pešti: Štamparija “Athenaeum” AI 1878, 2; Štampane vu “Athenaeum” štamparii BJ 1886, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àtila -e m Atila: I Attilla tomi ſzvejti kak radüvao ſzeje SŠ 1796, 66; Atila je bio Nyihov náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àtilov -a -o prid. Atilov: Atilovi szinovje KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
atres ► ˈaːtres -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àuersberg -a m Auersberg: Na Horvatskom szta tüdi szrecsna bilá Dráskovics ino Auersberg proti Törkom KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àugsburg -a m Augsburg: pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
àugsburski -a -o prid. augsburški: na tanáts augburszkoga Püspeka KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àugustuš -a m Avgust: od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; Te Auguſtus Rimſzki Czaſzar BKM 1789, 28; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20; Frideriki Augusztusi bavarszkomi Kurfirsti KOJ 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Auguštínuš -a m Avguštin: Auguſtinus KŠ 1771, 762
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àurah -a m Urah: Truber, Bo'ze rejcsi vu Aurachi ſzluga KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Austriánec -nca m Avstrijec: da szo nyemi ausztriánci pomágali KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
austriánski -a -o prid. avstrijski: Erneszta austriánszkoga Hercega KOJ 1848, 20; za Krále Austriánszkoga Roda KOJ 1848, 76; ausztriánszko poszlaniksztvo szvoja szedsztva dr'zi AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Avárec -rca m Avar: Tej divji Avarci KOJ 1848, 6; junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848, 6; szvojim priátelom Avarczom KOJ 1848, 5; szo ogrutni Avarci pali goszpoudje tü gratali KOJ (1914), 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avba ► ˈaːu̯ba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avto ► ˈaːu̯tȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avtomobil ► au̯tȯmȯˈbiːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
azijátski -a -o prid. azijski: živé po püščavaj afrikanski i srednje azijatski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Àzor -a m Asor: Azor KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ažiánski -a -o prid. azijski: vſzejm obcsiſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Báal -a m Baal: Baál KŠ 1754; Baál-Zebub KŠ 1754; Bógovje, liki Baál KŠ 1754, 10; Baál-Zebub KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Báalim -a m Baalim: Bógovje, liki Baálim KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàba -e ž 1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b 2. babica: po babo bezſo AIP 1876
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baba ► ˈbaːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bábel -a m Babilon: Babel ABC 1725, A3a; pren. ka sze vogrszki Bábel ne more dogotoviti KOJ 1833, X
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bábelski -a -o prid. babilonski: vu glaszovitoga Bábelszkoga türna pre'smetnom zidanyi KOJ 1833, IX; liki bábelszki türen KOJ 1833, IX
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babetina ► baˈbẹtėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàbica -e ž babica, stara mati: Bábica je beté'zna AIN 1876, 15; Dedek ino babica BJ 1886, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babica ► ˈbaːbėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babičin gl.
babin
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babilónski -a -o prid. babilonski: za vrejmena Babilonſzkoga ſzeljenya KŠ 1771, 5; od Babilonſzkoga turna KM 1796, 13; Babilonſzko robſztvo je trpelo KM 1796, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babin ► ˈbaːbėn -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàbinski -a -o prid. babji: Szveczke i babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
babjak ► ˈbaːbjak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
babjeveren ► babjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bábji -a -e prid. babji: Bábja kokoš KAJ 1870, 145; od bábjevere AIP 1876, br. 8, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bábnji -a -e prid. babji: Bábnye vöre lüdjé stimajo, da mrtvi nazá domou hodijo KOJ 1845, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bačenka ► baˈčẹːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báči -ja m stric, starejši moški: drági moj bajcar bácsi KAJ 1870, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báčki -a -o prid. bački: niki Vid bácski veliki Spán KOJ 1848, 21; vu bácskom vármegyévi KOJ 1848, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
badava ► ˈbadava prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
badnjak ► ˈbadn’ak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baga ► ˈbaga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bagaža ► baˈgaːža -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baguš ► ˈbaguš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bah ► ˈbaːx medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bahanje gl.
postavljanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
báhati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: za vogerszkoga Krála sze báhao KOJ 1848, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bahati se gl.
dičiti se, napenjati, štemati2
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
bàjati -am nedov. čarati: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjavec -vca m čarovnik: Naj necsüje glasza kautlara, i bajavcza vucsenoga TA 1848, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjca -e ž rudnik: zbajczami bogati záton KŠ 1771, 765; nablüzi le'zécso kameno bajco vu Máriadôli KAJ 1870, 80; Ország ima bajce AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjcar -a m rudar: Jancsi bi rad bajcar bio KAJ 1870, 156
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjcarski -a -o prid. rudarski: oblêcsi gori eto bajcarszko nosnyo KAJ 1870, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjcki -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajìlo -a s čarovno sredstvo: Šatringe, bajila Boug prepovidáva KM 1783, 274; Ki verje czomper i bajilo BRM 1823, 334; nemorejo nikaj z-bajilom priczomprati KOJ 1845, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajonet ► bajȯˈnẹːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajs ► ˈbaːi̯s -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajta ► ˈbaːi̯ta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajtar ► ˈbaːi̯tar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajtarica ► ˈbaːi̯tarca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajùsi -ov m mn. brki: Na gobci má [tulen] duge ščetinjaste bajusi AI 1878 P, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bajzljati ipd. gl.
bezljati ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàjžolek -a m bazilika: Jütkine lice szo ednôg tak erdécse grátalo, kak baj'žolek AIP 1876, br. 10, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàk -a m oven: te najtücsnêse ovcé (bake) meszári odá KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bak ► ˈbak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bakar gl.
Baker
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bakec ► ˈbakac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baker gl.
kufer
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bakla gl.
fagla
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàkoš -a m Bakoš: Bakos Mihály BKM 1789, 8 b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bakren gl.
kufren
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Bakrski ► ▪ˈbaːkėrskė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bal ► ˈbaːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bala ► ˈbaːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàlamber -a m Balamber, hunski vodja: Hunovje stere je Balambér z-ütransyih krajov Ázie v-Europo privodo KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bálamov -a -o prid. Balamov: Gori je zísla lejpa Bálámova zvejzda BKM 1789, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bale ► ˈbale, mn. ˈbal’te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baligáč -a m levičar: Redovno z-právov rokôv delamo baligácske z-lêvov KJ 1870, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balin ► ˈbaliːn baˈliːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balinanje ► baˈliːnan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balinati se ► baˈliːnat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balinec ► ˈbaliːnc baˈliːnca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báliš -a m sejmar, kramar: na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj rêsili AIP 1876, br. 6, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Balkán pólotok ~ -a m Balkanski polotok: csi bi sze na Balkán polotoki szlovenszki národje za edno oblászt vküpszpravili AIP 1876, br. 8, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balon ► ˈbalȯːn baˈlọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
bàlžam in bàlžom -a m balzam: od balsoma dragſi KM 1783, 251; Liki drági bal'sam TA 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàlžamni -a -o prid. balzamov: I nyé bal'zamna szaga KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bán -a m ban: Frángepán Kristóf horvatszki bán KOJ 1848, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ban ► ˈbaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Banát -a m Banat: v-Banáti KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bànda -e ž banda, drhal: je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banda ► ˈbaːnda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bandati ► ˈbaːndat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bandero ► banˈdẹrȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàndi -ja m Bandi, ljubkovalno za Sandor, Aleksander: Te máli Bandi KAJ 1870, 9; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bandit ► banˈdiːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bangati ► ˈbaːŋgat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banger ► ˈbaːŋgėr -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banja ► ˈban’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjaločan gl.
Banjec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjaločanka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjaloka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banjaloški gl.
banjski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjčica ► ▪ˈban’čica -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjec ► ▪ˈban’c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banjka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bánjski -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banjski ► ˈban’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bànk -a m banka: vogrszki szamosztálen bank bode goriposztávlen AIP 1876, br.1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
banka ► ˈbaːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Banloka ► ▪ˈbanlȯka -e in ▪ˈbanȯka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Banoka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bánski -a -o prid. banski: banska pout KOJ (1914), 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bánstvo -a s banstvo: ki je mogao z-Bánsztva dolisztoupiti KOJ 1848, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bánta -e ž krivda, napaka: vnouge bánte, vnoga pomenſánya vu ſzebi nahájamo TF 1715, 7; Te neverni doſzta bánte ma SM 1747, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bantovati se ► ˈbaːntȯvat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bantüvanje -a s žalitev: Szrbszko vladarsztvo je zastôpniki za eto bantüvanye dalô zadovolsztvo AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bantüvàti -ǘjem nedov. žaliti, prizadeti: Ár dühá szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; Ali lüdszko bantüjete KAJ 1870, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bár vez. 1. vsaj: Ah bár dabi ſze ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Bár da bi me trpeli KŠ 1771, 546; Csüduj bár szuncze szvetlo szprávo KAJ 1848, 7 2. čeprav: Naj sze bár pekeo vrág ſzrdi BKM 1789, 33; Primi mojo düso, Bár szam nej zaszlü'so, V-nebeszko tvo hi'so KOJ 1845, 128 3. sicer: Eto nyemi je bár prepovêdano bilo BJ 1886, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baraba ► baˈraːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrabaš -a m Barnaba: ſze je zváo Barabbás KŠ 1771, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baràčki -a -o prid. meniški: je Luther vu baracskoj hali prisao KOJ 1845, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baraka ► baˈraːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrakiašov -a -o prid. Barakijev: Barakiáſovoga ſziná KŠ 1771, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
Bárány -ja m Bárány, madžarski šolnik: správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barát -a m menih: nistera imánya vkrajvzeme barátom KOJ 1848, 37; po csednoszti ino delavnoszti teh barátov KOJ (1914), 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barátanje -a s ravnanje: malo prevecs osztroga 'snyim barátanya je tak bojécs bio KOJ 1845, 53; za volo nepravicsnoga z-szebom barátanja KOJ 1848, 16; stere szo v-cslovecsánszko tiváristvo i barátanye notripripelane KOJ 1845, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barátati -am nedov. 1. ravnati: ednom Talláni, ki je z-erdélszkimi plemenitási krouto oszro barátao KOJ 1848, 86; [Avari] szo sze z-podlo'snimi lüdmi neszmilno barátali KOJ 1848, 6; lutheranszko goszpodo, steri szo neszmilno barátali z szvojimi kmeti KOJ (1914), 118 2. družiti se: Rejdki Grof je szmeo z-szvojim Králom barátati
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barati se ► ˈbaːrat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
bàrbaruš -a m tujec: Kak ſzo pa barbaruske vidili KŠ 1771, 427; bodem tomi gucsécsemi barbarus KŠ 1771, 518
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bárda -e ž tesarska sekira, bradlja: z szekerami i z bárdami TA 1848, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bare ► ˈbarė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barem ► ˈbarėn prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bárka -e ž barka: i napravo je bárko KŠ 1771, 691; Noe bárke dveri ti ſzi BKM 1789, 4; vu Bárko vzéte ſztvári KM 1796, 11; Noeva bárka KŠ 1754, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrla -e m Barla, prekmurski pisatelj: Barla Mihál BRM 1823, IV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barlati ► ˈbarlat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barle ► ˈbaːrle prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrnabaš -a m Barnaba: ſzvéti Barnabás KM 1783, 93; je Paveo z-Barnabáſſom prejk ſou KM 1796, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrnabašov -a -o prid. Barnabašev: Barnabáſove ſzeſztré KŠ 1771, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barón -a m baron: kâ szo, csi vecs nê, dönok barônje KAJ 1870, 117; grofi, baroni AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Baron ► ▪ˈbarọːn ▪baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Baronovi ► ▪baˈrọːnȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Baronovka ► ▪baˈrọːnȯfka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barónstvo -a s baronstvo: ga je v-baronsztvo podigno KOJ 1848, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báršon in báršonj -a m žamet: Bárson ABC 1725, A3a; oblekli ſzo ga vu bárſony KŠ 1771, 152; Vbárson oblecsenoga BKM 1789, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báršonsti -a -o prid. žameten: z-bársonsztmi ocsámi AIP 1876, br. 9, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bàrtimeuš -a m Bartimej: Bartimeus preglédne KŠ 1771, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bartol ► ▪ˈbaːrtȯu̯ -tȯla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Bartolomej gl.
Bartol
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baruc ► ˈbarüːc baˈrüːca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barufa ► baˈrufa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
barva gl.
farba
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
barvati gl.
farbati, štrihati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
bas ► ˈbaːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
baš ► ˈbaš prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bàša -e m paša: nyegovoga lüblénoga Basso i zeta Mehemeda razbili KOJ 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baška ► ˈbaška prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baškariti ► bašˈkaːrėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bášta -e ž utrdba, trdnjava: ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile KM 1796, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bat ► ˈbat -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
batec ► ˈbatac ˈbaca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
baterija ► bateˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
batičnica ► baˈtiːčėnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
batičnjak ► batičˈn’aːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
batina ► ˈbatėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
batinjati se ► baˈtin’at se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
bati se ► ˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
batkati ► ˈbatkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bátritel -a m tolažnik, hrabritelj: Düha Bátritela nász vszejh Poszvetitela KOJ 1845, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 34180 zadetkov.