A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abalónska škóljka -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abalónski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
abrazívni materiál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absórpcija svetlôbe -e -- ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absorpcíjska čŕta -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absorpcíjska spektroskopíja -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absorpcíjski pás -ega pasú m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absorpcíjski spékter -ega -tra m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
absorpcíjski spektroskóp -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
acetilén tetrabromíd -- -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adamánt -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adamantín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adamín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adamít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adelájdski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adulár -ja m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adularescénca -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adularizácija -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aerolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
afgánistanski turkíz -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áfriški smarágd -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áfriški žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agalmatolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahondrít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ahrensonova prízma -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ahroít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akantoíd -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akcesórni minerál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
åkermanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akermanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akroít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àkromátska léča -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aksiálni presèk -ega -éka m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aksinít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aktinolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akvagém -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akvamarín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akvamarín Nerčínski -a - m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akvamarínovo máčje okó -ega -ega očésa s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
akvamarín Sánta Maríja -a -- -- m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alabandínski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alabáster -tra m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alabástrski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alasmodónski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
albít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
albitizácija -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
albítski dvójček -ega -čka m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrítni efékt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrítni granát -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrítni pojàv -ega -áva m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksandrítovo máčje okó -ega -ega očésa s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aleksít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álfa -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álfa cirkón -- -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álfa diamánt -- -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aljáški čŕni diamánt -ega -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aljáški diamánt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aljáški jántar -ega -ja m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aljáški žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alkálni glinénec -ega -nca m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
allanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
allemontít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almandín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almandínski spinél -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almandínski špinél -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almandít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alokémična metamorfóza -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alokromátska obárvanost -e -i ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alokromátski minerál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álometamorfóza -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alomorfíja -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álotriomórfni kristál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alotropíja -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álpski diamánt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alstonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alumág -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alúmosilikát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alúndum -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aluviálno nahajalíšče -ega -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áma -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amalgám -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amaríl -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amatít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amazónski žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ambligonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ambroíd -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amêriški bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amêriški briljántni brús -ega -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amêriški rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amêriški žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amesít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ametíst -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ametístni krêmen -ega kreména m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ametrín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amfiból -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Amíci-Bêrtrandova léča -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Amícijeva prízma -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amórfna snôv -e snoví ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampúla -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ámsterdamski briljántni brús -ega -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ámsterdamski diamánt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analcím -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analcít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analizátor -ja m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analkím -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
analkít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anatáz -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andaluzít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andamóški opál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ándersonova tekočína -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andezín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andezínski žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andradít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angelov angelovo češčenje gl.
angel
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ángelska kóža -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angina ► aŋˈgiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angléški briljántni brús -ega -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angléški brús -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anglezít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Anglija gl.
Angleško
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anhedrálni kristál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anhidrít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anino ► ˈaːnėnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aniolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànizodézmični kristál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànizométrični kristál -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànizotropíja -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànizotrópna snôv -e snoví ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànizotrópni tŕdni vkljúček -ega -ega -čka m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ankerít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anko ► ˈaŋkȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ankónski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
annabergít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anomalíja -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anomálni dvójni lòm -ega -ega lôma m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anortít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ànortokláz -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antíčni brús -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antíčno brúšena oblíka -- -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antigorít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antikrist ► antėkˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antílski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antimoníd -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antipertít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] 1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antofilít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Anton ► ▪anˈtọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antonje ► anˈtọːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antwêrpenska róža -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aparat ► apaˈraːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apatít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apatítovo máčje okó -ega -ega očésa s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apetit gl.
petit, tek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aplanátna léča -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apnenica ► japˈlẹːnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apno ► ˈjaːpnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apofilít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Apolonija gl.
Polona
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apoteka gl.
poteka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apotekar gl.
potekar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apotekarica gl.
potekarca
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apotekarski gl.
potekarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áqua áura -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ar simbolsimbol za kemijski element argon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ara gl.
kapara
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc] manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arábski diamánt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arábski mágični diamánt -ega -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aragonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aragonítni bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arcnija ► arcˈniːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arest gl.
rešt, zapor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arestant gl.
reštant, zapornik
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arfvedsonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arháično prislov [arháično] 1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] 1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] 1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arizónski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arizónski spinél -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arizónski špinél -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arkada gl.
bolta, volta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arkánsaški diamánt -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks] manj formalno tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arménski kámen -ega -mna m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arnika gl.
haringa, roža
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
artilerija ► artėleˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
artilerist ► artėleˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arzenát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arzeníd -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arzénopirít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
As simbolsimbol za kemijski element arzen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
as gl.
asa
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
asa ► ˈasa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc] kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni] 1. ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àsimétrična vŕsta simetríje -e -e -- ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín] iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aspirin ► aspėˈriːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
asterízem -zma m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm] 1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astma gl.
naduha
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astralít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astralítno stêklo -ega -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astríl -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
astrolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ata gl.
ajta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atacamít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ataksít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
átlaški bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] športnica, ki se ukvarja z atletiko
ETIMOLOGIJA: ↑atlet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atmofílna prvína -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
atres ► ˈaːtres -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áu in àu; tudi áv medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áua in àua, áuva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áuva in àuva; tudi áua medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áv in àv, áu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturescénca -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturínski glinénec -ega -nca m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturínski krêmen -ega kreména m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturínsko stêklo -ega -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanturizácija -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba] žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avba ► ˈaːu̯ba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurescénca -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurínski glinénec -ega -nca m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurínski krêmen -ega kreména m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurínsko stêklo -ega -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aventurizácija -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avgelít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avgít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A
ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avstralít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avstrálski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avstrálski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avstrálski turkíz -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avstrálski žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ávški meteorít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avto ► ˈaːu̯tȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 23248 zadetkov.