Tiskanje

A simbol

simbol za enoto amper

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper

a ► a prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abeceda ► abėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

àbiosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbióta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótični člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótični fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótski člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótski fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abisálna cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abisálna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abisálni járek -ega -rka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjska moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjska oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjska površína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjski gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjski tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjski volúmen -ega -mna m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjsko léto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjsko obdóbje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ablacíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aborigin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abranka ► ˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjska jáma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjska obála -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjska políca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjska ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjska terása -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrazíjski reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abrí -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolútna erozíjska báza -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna gózdna tlà -ih -ih tál s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna maksimálna temperatúra -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna minimálna temperatúra -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna stárost reliéfa -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna višína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna višína snéžne odêje -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna vlážnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna zráčna vlága -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútni módul -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútni prirástek prebiválstva -ega -tka -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absórpcija vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absorpcíjska kapacitéta okólja -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abstráktna zgórnja gózdna mêja -e -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

abundánca -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

acidifikácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aciditéta vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

acidofílna rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

acidotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

àconálna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àconálna tálna vôda -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Adam ► ▪ˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adhezíjska vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adiabáta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adiabátna spremémba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adiabátni gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adiabátno ohlájanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adiabátno segrévanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

administratívno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adsorbírana vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adsórpcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adsorpcíjski kompléks -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advékcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advekcíjska meglà -e -è ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aerácija prstí -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aerácija vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeracíjska plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeracíjski pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeróbna plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeróbna vôdna plást -e -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbni organízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeróbni procés -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aêrofotogrametríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aêrofotoposnétek -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aerologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeropónika -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aerosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aêrotriangulácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afélij -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

àfótična cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áfriško-malgáška bíorégija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Aga ► ▪ˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agac ► ˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agent ► aˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Agica ► ▪ˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

aglomerácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aglomerát -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agóna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agradácija reliéfa -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna depopulácija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna držáva -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna gostôta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna gostôta prebiválstva -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna kolonizácija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna kríza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna nosílnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna pokrájina -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna polítika -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna prenaséljenost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna refórma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna régija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna revolúcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna skúpnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna struktúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna téhnika -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárne škárje -ih -rij ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárni ékosistém -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárni sistém -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárni ustròj -ega -ôja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno obméstje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno obremenjevánje okólja -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno prebiválstvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agresívna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrikultúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágroindustríjski kompléks -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágrokárta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágroklimatologíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágrokombinát -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágromeliorácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ágrotéhnika -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

agrúmi -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

aha ► aˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

A_h-horizónt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

Á-horizónt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

(A)-horizónt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

Aitoffova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

aj ► ˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

aja ► aˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

ETIMOLOGIJA: ↑aj

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajda ► ˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajnumar ► ˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àjoj in ajòj in àjôj medmet

1.

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àjs medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

1.1.

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

ajta ► ˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcíjski rádij -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akcíjsko sredíšče -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

aklimatizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aklína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ako ► ˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akomodácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akorávno veznik [akoráu̯no]

1.

starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka

2.

starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti

ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno

akord ► aˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akrátopéga -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akrátotêrma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akrisól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akrópolsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

aksa ► ˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktívna kíslost prstí -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívna mêjnica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívna planína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívna plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívna temperatúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni ledeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni ognjeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni slòj bárja -ega slôja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni slòj tál -ega slôja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni slòj vôde -ega slôja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni vršáj -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni vulkán -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívno bláto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívno prebiválstvo -ega -tva s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktualízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktuálna evápotranspirácija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktuálna vegetácija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akulturácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjska hídroelektrárna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjska obála -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjska ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjska terása -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjski horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjski réčno-denudacíjski reliéf -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjski reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjsko obmóčje ledeníka -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjsko pobóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ákvakultúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akvátično okólje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akvatórij -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akvifêr -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Al simbol

simbol za kemijski element aluminij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij

ala ► ˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álas -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

albédo -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Álbersova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

alelopatíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

aleútska depresíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

álfa índeks -- -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álfamézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alga ► ˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

algónkij -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► ˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► alė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ali ► ˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

aljáška poledenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aljáški ledeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkalitrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkalizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkálna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkálna reákcija prstí -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkálna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkohol ► alkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alleröd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alogéna réka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alogéni sedimènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóna réka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóni jámski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóni sedimènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóno prebiválstvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aloním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alotíl -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpídi -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpídska orogenéza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpídsko gúbanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpinídska orogenéza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpinídsko gúbanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpínski pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska črníca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska híša -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska jáma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska klíma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska poledenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska slemenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpska vás -e vasí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski gláciokrás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski krás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski ledeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski ledeníški krás -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski páleokrás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski visokogôrski krás -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpsko podnébje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alternatívna energíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alternatívni turízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alternatívno zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altiméter -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altiplanácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altipláno -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altokúmul -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altokúmulus -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altostrát -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

altostrátus -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluminóza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluviálna korozíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluviálna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluviálna ravníca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aluviálna terása -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alúvij -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amenzalízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amfibolít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amfidrómna tóčka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amfiglêj -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

A_mo-horizónt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amonifikácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

amplitúda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amplitúda vôdnega kolébanja -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ana ► ▪ˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anaeróbna vôdna plást -e -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

anaeróbni organízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anaeróbni procés -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anaglaciál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anaklinálna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

1.

kdor ne zna brati, pisati

1.1.

ekspresivno

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

analfabetízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka]

ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna

ETIMOLOGIJA: ↑analfabet

analíza SWOT -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

analíza vlóžkov in izlóžkov -e -- -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

analógni podátki -ih -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anastomóza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anatéksa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anča ► ▪ˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anče ► ▪ˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ančika ► ▪ˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andezít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andezítna čŕta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andre ► ▪ˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost]

lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anekuména -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anemohoríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anemométer -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aneroíd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angel ► ˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

1.

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

angina ► aŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anino ► ˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anketíranje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anko ► ˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anorgánsko gnojílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anotêrmična vôdna plást -e -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anotêrmični vôdni slòj -ega -ega slôja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anotermíja vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

antárktična bíogeográfska régija -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktična flórna oblást -e -e oblastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktična konvergénca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktična poledenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktična zóogeográfska oblást -e -e oblastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktični cirkumpolárni tók -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktični króg -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktični léd -ega ledú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktični oceán -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antárktis -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.