NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

adraš
ajer
alftra
amerikanka
amerikanski krompirjevec
ameriška postrv
angel
anjel
anjul
antula
antvelja
anžel
anžul
ardečina
ardegata
ardičina
ardigata
ardun
arduš
avtra
babion
babuin
balovž
barvilni brošč
bečelič
beli črvje
beloritec1
bencelj
berkcevg
bernjuk
betonica
bič
bistranga
bistranka
bižat2
blagar
blagovica
blagovnica
blede
bledes
bledeš
boben2
bobnjač
bogar
bona1
bonifika
borovnjak
božati
brancin
branjug
brečak
bregniti
brez2
breza1
breza2
brezast1
brezast2
brezdeti
brezec
brezen2
brezeti
breziti se
breznica
brinjevka
brinovec
brinovi drozg
brinovka
briznja
broč
brošč
brzdit
brzen2
bula2
bušanec
buta1
buta2
buta3
butec
butelj1
butelj2
butič
butira
butoglavec
butolj
butor
cajg1
cajg2
cajg3
cajgram
cejok
cev2
cevg
cipelj
cmelj
col3
cvičar
čelon
čemelak
čemelar
čemelič
čemrlj
Čeplez
čepljec
čevelj2
čmelak
čmelar
čmelj
čmerelj
čmrdelj
čmrgelj
čmrlj
čoka
čoklja
čompa2
čonkast
čonkav
čonkelj
čonta
čontika
črmelj1
črmelj2
črna postrv
črnček
deblo
defur
dehor
dehtur
dihor
dihur
dlečvenica
dleto
dletvo
dolbati
dordina2
dožnjek
drastič
drekač2
drogva
drozna
drožga
dršča
drščica
duhor1
duhur1
dumbati
evropejski ščipavec
evropski ščipavec
fčelak
fčelar
fejst
flank1
flum1
flum2
for
forela
forelna
gajofa
galtra
garmprat
gavtra
gladeži
glavatica2
globati2
gloža1
gojzar
golčič
goldon
gonjač2
gosetnica
gosturnica
govana
gove
govenšček
govo
granfor
grilj
gristi se
grizati
griža2
grižast
grižnik
grmulon
grst
grub
Grulja
grusti
gruzumati
gužba
hajdosevec
hardigata
hardun
harduš
havžinga
hištvo
hižnik
hlapec2
hompelj
hor
hrošč2
hrošč3
ibovina
ivanjščak
izdabati
jadranska postrv
jasc2
jazbovec2
ješevček
jezerka1
jezerska postrv
jugno
julka
junec4
junijevec
junijski hrošč
kajba
kajon
kalen
kalifornijska postrv
kamniščica
kamnita postrv
kap1
keber
kelder
kevder
kleščar3
kloča
kloka
kočeber
kočmrlj
kojnati
koka
koloradar
koloradski hrošč
komatar2
komeč
korizma
košon
kozomor
kresnikar
krgišče
krompirjevec1
kršelj2
kuna2
kunica
kušon
lajati3
lajen
lama
lanfor
lapica
later
ledik
ledvica
lehtur
lejtkati se
lek2
lestenec
lesteno
letev
letka
listnarje
liščiki
ljuljka
lopa2
loter
lotrič
lotrija
lotriš
luben
luknjevec
lunka
maharje
mahovec
mahoviček
mahovnič
majevec
majkefer
majni keber
majnski keber
majski hrošč
malinica
maljica
maslenka1
matura
maturirati
maturiteten
mejdun
mejduš
merkucin
milo
mirodija
mirodilnica
mlezga
mlezivo
moren
morska kost
morski sneg1
mrtvoud
muha3
muhelič
mušelj1
mušon2
navadni hrošč
navadni keber
neca
nečak
nječa
ogrc1
ordigata
oslak1
oslak2
oslice
oškrba
ovca2
ovec
pajati
parkelj1
parnik1
parobrod
pasanec1
pasec2
pavijan
pestroga
pestruga
peščaj1
pijandura
pirnik
pisanec2
pisati se3
piskalo
pišoča
planšar
plazast
plazem
poberin
podjed2
podlaska3
podstrv
podzemljak
pohištvo
pojertek
poljana
polje
polovs
polovž
pomišljati se
posanica
poskrovica
postra
postral
postrga
postruga
postrv
postrva
potica2
potica3
potočna postrv
potočnica
potovalka
pozre
prestrv
primojdun
prmej
prmejdun
prmejduš
prmejkokoš
prmejkuš
prmojduš
prosenka2
prosnica
puco
pucola
pušenšank
putrnica
rajnki
rajsnedelj
rdečeritec
rdečič2
rder
riba2
ridžek
rjav3
rjav4
rjavica1
rjavi hrošč
rudeča lososna postrv
rumenec2
seber1
seber2
sivček
skalna postrv
skorpijon
skrak
skrakek
smolnica
smrdak
smrdat2
smrdeči hur
smrdet
smrdljivec1
smrduh1
snežni plažmec
soška postrv
sršen2
stara vipavka
strupijan
strupovita žival
svilod
šarenka
ščajba
ščajpula
ščemelj
ščemer
ščipalec
ščipavec
ščipec
ščurek5
šentlipušni keber
ševol
šica1
šica2
škorpijan
škorpijon
škrapijon
škratek
škropijon
škrpjen
škrpljan
šmelj
šmrlj
špranja
štamfrela
štir
šumelj
tatvina
thor
tonera
tor
trolj
trota
truta
tunara
tvor
univerza
univerzitet
valjer
vangati se
varoli
velika brinovka
veliki smrduh
vestenec
videž2
vosevnica
vprižena postrva
vrhič
vrtlec
zagorelec2
zatilje
zelenka2
zemljarje
zero
zlatica2
zlatovčica
zlatovka
zolj2
zora2
zoriti se
žabarok
žaken
želebron
ženebron
žoga3
žogalnica
žolj3

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 8935 zadetkov.