A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
A -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aapa bárje -- -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ABA -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àbiótski strés -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àbiótsko onesnáženje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aboospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abscizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abscizíjska plást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abscizíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abscizínska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absolútna pokrôvnost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absolútna značílnica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absolútna zráčna vlága -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absolútno zastíranje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absórpcija minerálov -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absórpcija vôde -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
absorpcíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abundánca -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acêrvul -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acervulárni konidióm -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acetílglukozamín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acetíl kòencím Á -- -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acidofílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àcíklični cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
acikulárna spóra -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àconálna tlà -ih tál s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adaptácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenozín dífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenozín mónofosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenozín trífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenozín trífosfatáza -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adlitorál -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ADP -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adrogametofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adúltni líst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adúltni stádij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna embrioníja -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna korenína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna kŕpica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna organogenéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívna razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
adventívni bŕst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerenhím -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aeróbne glíve -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerocísta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerodinámična upórnost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerofítske álge -ih álg ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aeroplánkton -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerotaksíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerotóp -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aerotropízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afánoplazmódij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afílni kserofít -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aflatoksín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àfótična cóna -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agaméta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agamogoníja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agamospermíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agamospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ágar -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agarofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agg. --
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àglikón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aglutinácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àgranulárni kloroplást -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agregácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agregacíjska zvéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agregacíjski plazmódij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agregát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agregírani trák -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agriofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ágrobaktérija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agroklavín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ágromeliorácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agronomíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àhlamidêjski cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Á-horizónt -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ákarodomácij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akcesórni pigmènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akinéta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aklimatizácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrasídi -ov m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrasín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrasiomicéte -ét ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akritárhi -ov m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akroblástična razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrodrómna ožíljenost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrogíni jetrenják -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrokárpni máh -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrokóntna obíčkanost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akronemátični bíček -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akropetálna fialokonidiácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akroplástna rást lísta -e -í -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ákroplevstofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrotóna razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrotoníja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksénična kultúra -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksiálna célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksiálni parenhím -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksíla -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksilárna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksilárni bŕst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksilárni meristém -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksilárno-parietálna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksilárno socvétje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aksonéma -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinobaktêrijska simbióza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinocítična réža -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinomórfni cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinoríza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktinostéla -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktínski filamènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívna hidatóda -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívna kíslost tál -e -i -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívni bíomónitoring -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívni kromatín -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívni pirofít -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívni rástni vršíček -ega -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aktívni transpórt -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akumulacíjski bíoindikátor -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akumulacíjski fáktor -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akútna fítotóksična koncentrácija -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akútna poškódba -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akvaporín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
albumín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
albuminózno séme -ega -éna s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
albumínska célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alél -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alelokemikálija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alelopatíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alelopátska snôv -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alevrónska plást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alevrónsko zŕno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alevroplást -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álfakarotén -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
algárij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álge álg ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
algicíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alginát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alginofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
algínska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álgna plást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
algologíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alkaloíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alkohólna fermentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alkohólne kvásovke -ih -ovk ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alkohólno vrênje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alleröd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alohoríja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alohtóna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alokácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aloksantín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alomón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alopátrična rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aloplázemska diferenciácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aloploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álopoliploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alorizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alorízni korenínski sistém -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alosóm -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álotetraploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álotriploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpigéni géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpinétum -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínska drevésna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínska gózdna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínska rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínska resáva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínski géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alpínum -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álpski géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
álpsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alternatívno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alternatívno imé -ega -na s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alternirajóča filotaksíja -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
altimontánski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amanitín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amarílijska réža -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amatoksín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ameboídna organizacíjska stôpnja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
améntum -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amenzalízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amerospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfiatlántski géoelemènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfíbijska rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfidiploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfifít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfifloémska sifonostéla -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfigástrij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfimíksa -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfiploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfitécij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amfitrópna seménska zasnôva -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amíktično jézero -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amilopektín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amiloplást -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amilóza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amínokislína -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amínoóksiócetna kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
AMP -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ampleksikávli líst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anabióza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anabolízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànaeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anafáza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anakrogíni jetrenják -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
analítična fítocenolóška tabéla -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
analítična vegetacíjska tabéla -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
analógnost -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anamórf -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ánanas -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anastomóza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anastomózna parafíza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anatoksín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anatomíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anatrópna seménska zasnôva -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andrécej -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androdiécičnost -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgamocísta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgenéza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androginíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androginofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andromonoécičnost -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androspóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
androsporocísta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anelídna konidiogenéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anelofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anelokonídij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemátični bíček -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemofilíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemofílni cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemogámni cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemohoríja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anemohórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànevploíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànevploídno jêdro -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànevploídno števílo kromosómov -ega -a -- s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
angiokárpni askóm -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizocítična réža -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizofilíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizogaméta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizohídra rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizokladíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizokotilíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizomérni cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizotomíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànizotómna razràst -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànóksični strés -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ànóksično okólje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anoksíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anomocítična réža -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antagonízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antárktična flórna oblást -e -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antárktis -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antécij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antéla -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anténski kompléks -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anténski pigmènt -ega -ênta m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anténsko barvílo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antêra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anteraksantín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anterídij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anterídijska célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anteridiofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anterozoíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antibiótik -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antibióza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antiklína delítev célic -e -tve -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antikodón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antimikótik -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antioksidánt -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antipóda -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antipórt -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] 1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antitrópna namestítev lístov -e -tve -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antocián -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antocianidín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antocianín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antoksantín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropogéna gózdna mêja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropogéni areál -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropogéni strés -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropohóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropohoríja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antropohórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ántropozoogéni vplív -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ánul -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anulózna korenína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
AOA -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
AP -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apertúra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aperturátni pêlod -ega -óda m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna cóna lísta -e -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna dominánca -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna iniciálka -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna rást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálna rást lísta -e -í -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni aparát -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni meristém -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni meristém koreníne -ega -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni meristém pogánjka -ega -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni meristém stêbla -ega -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálni vrát pestíča -ega -ú -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálno-aksilárna placentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikálno zŕnce -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikoplást -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apikulátne kvásovke -ih -ovk ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àplanogaméta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àplanospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
àplanosporocísta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apobazídij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apofíza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apogametíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apokárpni ginécej -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apokárpni plód -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apokólpij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apomíksa -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apomíktični trosnják -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apomíktično jézero -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apomórfni znák -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apoplást -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apoplástni transpórt -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apoplástno prevájanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aposporíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apotécij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apotraheálni parenhím -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apotrópna anatrópna seménska zasnôva -e -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apozícija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apozicíjska rást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apresórij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ar simbolsimbol za kemijski element argon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc] manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arabinán -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arabinogalaktán -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arabinoglukán -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arabinóza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arbúskul -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arbuskulárna mikoríza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arbuskulárne mikorízne glíve -ih -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arbutoídna mikoríza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arbutoídne mikorízne glíve -ih -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
areál -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
areál réžnih pór -a -- -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aréola -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
areolátni pêlod -ega -óda m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 10300 zadetkov.