Tiskanje

A simbol

simbol za enoto amper

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper

A -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ABA -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àbiótsko onesnáženje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aboospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abscizíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscizíjska plást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscizíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abscizínska kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolútna pokrôvnost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútna značílnica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútna zráčna vlága -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolútno zastíranje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórpcija minerálov -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórpcija vôde -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abundánca -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acervulárni konidióm -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetíl kòencím Á -- -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acidofílna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

àcíklični cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acikulárna spóra -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àconálna tlà -ih tál s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adaptácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenozín mónofosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenozín trífosfatáza -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adlitorál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ADP -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrogametofór -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adúltni stádij -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna embrioníja -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna korenína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna kŕpica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna organogenéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívna razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adventívni bŕst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeróbne glíve -ih -ív ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbno díhanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerocísta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerodinámična upórnost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerofítske álge -ih álg ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aeroplánkton -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerotaksíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerotóp -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerotropízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afánoplazmódij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afílni kserofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aflatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

àfótična cóna -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agaméta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agamogoníja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agamospermíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agamospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ágar -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agarofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agg. --

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

àglikón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aglutinácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àgranulárni kloroplást -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregacíjska zvéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregacíjski plazmódij -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregát -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregírani trák -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agriofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ágrobaktérija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agroklavín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ágromeliorácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agronomíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

àhlamidêjski cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

Á-horizónt -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

ETIMOLOGIJA: ↑aj

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

àjoj in ajòj in àjôj medmet

1.

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àjs medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

1.1.

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ákarodomácij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcesórni pigmènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

akinéta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aklimatizácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akorávno veznik [akoráu̯no]

1.

starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka

2.

starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti

ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno

akrasídi -ov m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrasín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrasiomicéte -ét ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akritárhi -ov m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akroblástična razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrodrómna ožíljenost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrogíni jetrenják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrokárpni máh -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrokóntna obíčkanost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akronemátični bíček -ega -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akropetálna fialokonidiácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akroplástna rást lísta -e -í -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ákroplevstofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

akrotóna razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrotoníja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksénična kultúra -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksiálna célica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksiálni parenhím -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksíla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksilárna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksilárni bŕst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksilárni meristém -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksilárno-parietálna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksilárno socvétje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksonéma -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktinobaktêrijska simbióza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktinocítična réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktinomórfni cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktinoríza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktinostéla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktínski filamènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívna hidatóda -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívna kíslost tál -e -i -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívni bíomónitoring -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívni kromatín -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívni pirofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívni rástni vršíček -ega -ega -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktívni transpórt -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akumulacíjski bíoindikátor -ega -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akumulacíjski fáktor -ega -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akútna fítotóksična koncentrácija -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akútna poškódba -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akvaporín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Al simbol

simbol za kemijski element aluminij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albumín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albuminózno séme -ega -éna s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albumínska célica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

alél -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelokemikálija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelopatíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelopátska snôv -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

alevrónska plást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alevrónsko zŕno -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alevroplást -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

álfakarotén -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

algárij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álge álg ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

algicíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alginát -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alginofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

algínska kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álgna plást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

algologíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

alkaloíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkohólna fermentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkohólne kvásovke -ih -ovk ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkohólno vrênje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alleröd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

alogamíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alohoríja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alohtóna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alokácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aloksantín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alomón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alopátrična rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aloplázemska diferenciácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aloploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álopoliploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alorizíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alorízni korenínski sistém -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alosóm -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álotetraploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álotriploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpigéni géoelemènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpinétum -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínska drevésna mêja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínska gózdna mêja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínska rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínska resáva -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínski géoelemènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpínum -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álpski géoelemènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

álpsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alternatívno díhanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alternatívno imé -ega -na s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alternirajóča filotaksíja -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

altimontánski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amanitín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílijska réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

ameboídna organizacíjska stôpnja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

améntum -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amenzalízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

amerospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfiatlántski géoelemènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfíbijska rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfidiploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfifít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfifloémska sifonostéla -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfigástrij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfimíksa -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfiploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfitécij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfitrópna seménska zasnôva -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amilopektín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amiloplást -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amilóza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amínokislína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amínoóksiócetna kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

AMP -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ampleksikávli líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

anabióza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anabolízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

ànaeróbno díhanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anafáza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

anakrogíni jetrenják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

1.

kdor ne zna brati, pisati

1.1.

ekspresivno

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka]

ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna

ETIMOLOGIJA: ↑analfabet

analítična fítocenolóška tabéla -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

analítična vegetacíjska tabéla -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

analógnost -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anamórf -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ánanas -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anastomóza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anastomózna parafíza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anatomíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anatrópna seménska zasnôva -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andrécej -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androdiécičnost -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgamocísta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgenéza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

androginíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androginofór -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost]

lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

andromonoécičnost -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androspóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androsporocísta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anelídna konidiogenéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anelofór -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anelokonídij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemátični bíček -ega -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemofilíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemofílni cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemogamíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemogámni cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemohoríja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anemohórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànevploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànevploídno jêdro -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànevploídno števílo kromosómov -ega -a -- s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

1.

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

angiokárpni askóm -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizocítična réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizofilíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizogaméta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizogamíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizohídra rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizokladíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizokotilíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizomérni cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizotomíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizotómna razràst -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànóksični strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànóksično okólje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anoksíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anomocítična réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

antagonízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antárktična flórna oblást -e -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antárktis -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antécij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antéla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anténski kompléks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anténski pigmènt -ega -ênta m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anténsko barvílo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antêra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anteraksantín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anterídij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anterídijska célica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anteridiofór -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anterozoíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antibiótik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antibióza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antiklína delítev célic -e -tve -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antikodón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimikótik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antioksidánt -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

antipóda -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antipórt -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

1.

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

antitrópna namestítev lístov -e -tve -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antocián -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antocianidín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antocianín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antoksantín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropogéna gózdna mêja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropogéni areál -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropogéni strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropohóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropohoríja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antropohórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántropozoogéni vplív -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ánul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anulózna korenína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

AOA -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

AP -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apertúra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aperturátni pêlod -ega -óda m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna célica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna cóna lísta -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna dominánca -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna iniciálka -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna rást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálna rást lísta -e -í -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni aparát -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni meristém -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni meristém koreníne -ega -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni meristém pogánjka -ega -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni meristém stêbla -ega -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálni vrát pestíča -ega -ú -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálno-aksilárna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikálno zŕnce -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikoplást -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apikulátne kvásovke -ih -ovk ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àplanogaméta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àplanospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àplanosporocísta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apobazídij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apofíza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apogametíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apogamíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apokárpni ginécej -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apokárpni plód -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apokólpij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apomíksa -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apomíktični trosnják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apomíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apomórfni znák -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apoplást -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apoplástni transpórt -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apoplástno prevájanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aposporíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apotécij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apotraheálni parenhím -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apotrópna anatrópna seménska zasnôva -e -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apozícija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apozicíjska rást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apresórij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida]

iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’

Ar simbol

simbol za kemijski element argon

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon

arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc]

manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme

arabinán -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arabinogalaktán -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arabinoglukán -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arabinóza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

árak áraka samostalnik moškega spola [árak]

1.

žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda

2.

žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arbúskul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arbuskulárna mikoríza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arbuskulárne mikorízne glíve -ih -ih -ív ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arbutoídna mikoríza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arbutoídne mikorízne glíve -ih -ih -ív ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

areál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

areál réžnih pór -a -- -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aréola -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

areolátni pêlod -ega -óda m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.