a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ablácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

abonmá-jasamostalnik moškega spola
  1. plačano naročilo
    • abonma za kaj/koga
    • , abonma v čem, kje, kdaj
    • , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aêrodinámična kŕpljica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aêrodinámični položáj -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aêrodinámika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

afêra-esamostalnik ženskega spola
  1. odmevna javna zadeva, javni dogodek
    • afera s čim/kom
    • , afera v/na čem, kje
    • , afera o čem/kom
    • , afera med kom/čim
    • , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spola
  1. podjetje za posredniške posle
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako
  2. obveščevalni urad
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

akcelerácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akcènt-êntasamostalnik moškega spola
  1. naglas, poudarek
    • akcent v čem, kje
  2. izstopajoča stvar, vsebina
    • akcent česa
    • , akcent v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

áki -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akreditácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

akrobátska smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akrobátski skôki -ih -ov m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akrobátski smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

akrobátsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aktuálna drsálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aktuálna máža -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aktuálna oprijemálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

alármni znák -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpínec -nca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpiníst -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístična smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístična smúka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístična šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístična téhnika smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístična túra -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístične smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístični smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístični smúk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístični spúst -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístično dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístično smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinístika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpinízem -zma m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpínka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpínsko-nórdijska téhnika -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpínsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska dèskarska opréma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska disciplína -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska kombinácija -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska kombinacíjska tékma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska reprezentánca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska smúčarska opréma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska snéžna dèska -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska téhnika smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpska tekmoválna dèska -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske smúčarske vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske smúške vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske várnostne smúčarske vezí -ih -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske várnostne vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpske vezí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski dèskar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski pokál -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski slóg dèskanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski smúčarski čévelj -ega -ega -vlja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpski smúčarski sklàd -ega -ega skláda m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpsko dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

álpsko tekmovánje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alternatívno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alumínijaste lépljene smučí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amatêrska licénca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amatêrski učítelj smúčanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ambilaterálni dèskar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

amêriška léstvica za océno nevárnosti próženja snéžnih plazôv -e -e -- -- -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amortizácija grbín -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

amortizírati súnke -am -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amplitúda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amplitúda vertikálnega gíbanja težíšča -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

analítična metóda vádbe -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

analítični načín spoznávanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

analítično-sintétična metóda vádbe -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

analíza -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

analíza snéžnega profíla -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

anatómsko oblikováno oblačílo -- -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

anemométer -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

animacíjsko obdóbje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

ánorak -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

anticipácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aparát-asamostalnik moškega spola
  1. priprava
    • aparat za kaj
    • , aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  2. organizirana skupina ljudi za določena dela
    • aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  3. dokumentacija
    • aparat s čim, kako
    • , aparat v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

après-ski -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

A-rail -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aréna-esamostalnik ženskega spola
  1. prostor za javno nastopanje
    • arena v čem, kje
    • , arena po čem, kod
  2. področje delovanja
    • arena v čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

àrítmična postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

árlberška šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

árlberška téhnika -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

Á-tráčnica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avalávnčer -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ávalung -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avantúra-esamostalnik ženskega spola
  1. dogodivščina
    • avantura s kom/čim
    • , avantura pri čem/kom, kje
  2. tvegano dejanje, nevaren poskus
    • avantura s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomát-asamostalnik moškega spola
  1. samoopravilni stroj
    • avtomat za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomátska deréza -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomátske smúčarske vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomátsko obúvanje smučí -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomátsko sezúvanje smučí -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtomátsko zasneževánje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

azíl-asamostalnik moškega spola
  1. zatočišče
    • azil za koga/kaj
  2. zavod, zavetišče
    • azil za koga/kaj
    • , azil s kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

B -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bábje pšêno -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

baby vléčnica -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

back country smúčanje -- -- -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

backside obràt -- -áta m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

backside straníca -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bájta -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bájtar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bájtarstvo -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

balakláva -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balétna pálica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balét na smučéh -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balétne smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balét v dvojícah -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balístični smúčarski skòk -ega -ega skôka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bánda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

barométer -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bárvna čŕta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

báza-esamostalnik ženskega spola
  1. osnova, podlaga
    • baza česa
    • , baza za koga/kaj
  2. zbirka podatkov
    • baza česa/koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
    • , baza o čem/kom
  3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
    • baza koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bedéti nad -ím nad tudi bdéti nad -ím nad nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
neobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

beséda-esamostalnik ženskega spola
  1. izražanje misli
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • beseda o
  • , beseda za
  • , beseda z/s
  • , beseda med
  • , beseda pri
  • , beseda proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

betón -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíatlon -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonec -nca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonska próga -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonska púška -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonski lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíatlonski stádion -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

big air -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

big foot -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bigfootke bigfootk ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bílaterálni motórični transfêr -ega -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíokibernétika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíomehánika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíomehánika smúčanja -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

birokratizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti v líniji sem -- -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivák -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivakíranje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivakírati -am nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivák vréča -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bK -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blági smúk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blági smúk pošévno -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: blagoslovíti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blažílnik vibrácij -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blažíti súnke -ím -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blížnji-a -epridevnik
  1. neoddaljen
    • kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
  2. bližji, soroden, duhovno povezan
    • kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
    • , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

blóške pogrébne smučí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blóške smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blóški smúčarski kôlec -ega -ega -lca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blóški smúk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blóško smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

BMI BMI-ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

board slide -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bòb bôba m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bòb stezà -- -è ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčna opŕt -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčna ós -e osí ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčna stremeníca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčni véter -ega -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčno drsênje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóčno vzpénjanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

body scanner -- -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bója -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bojázen-znisamostalnik ženskega spola
  1. stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • bojazen pred kom/čim
    • , bojazen zaradi/glede koga/česa
    • , bojazen o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bóki naprêj -ov -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóki nazáj -ov -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bók plazú -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóksbôksasamostalnik moškega spola
  1. ločen ograjeni prostor
    • boks za kaj
    • , boks v/na čem, kje
    • , boks na kaj/koliko
    • , boks s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóks -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bolíd -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boot -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bórd -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bórdanje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bórdar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bórdarka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bórdati -am nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

boríti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se za

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

box -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

božičeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brakáž -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bràtbrátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
    • brat koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • brat v

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brazdíčje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bremeníti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brezmembránsko oblačílo -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brézov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezvétrje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brísati jo bríšem jo nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brízganje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brónasta kolájna -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bŕskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brúsiti dŕsno plôskev smučí -im -- -- -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brúsiti smučí -im -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brúsni papír -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bU -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

búčka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

budíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

búkov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

búnda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: bútati 1
2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

b1 -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

b2 -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cápa -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cedíti jo -ím jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

célec -lca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

celínski pokál -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

céli snég -ega snegá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

celíti in céliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

celíti se in céliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

celodnévna smúčarska vozôvnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

celolétna smúčarska vozôvnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

céna-esamostalnik ženskega spola
  1. vrednost blaga ali storitev
    • cena za kaj
    • , cena v čem
    • , cena na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cena za/v
  • , cena na/po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

céntercênter -trasamostalnik moškega spola
  1. središče
    • center za koga/kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim
    • , centri po čem, kod
  2. vodilna ustanova
    • center za kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cénter za obvéščanje -tra -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

centrála-esamostalnik ženskega spola
  1. vodilno središče
    • centrala za kaj
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim
  2. posredovalna naprava za zveze, povezave
    • centrala za kaj, koliko
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

centrifugálna síla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cepín -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cêra -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

certifikát FÍS -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cesarjeváti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

césta-esamostalnik ženskega spola
  1. širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cesta v/na
  • , cesta od/do/iz
  • , cesta med/ob/pri
  • , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíciban -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cícibanka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cikloída -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cílj -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cíljati na -am na nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cíljna aréna -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljna čŕta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljna merílna napráva -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljna ravnína -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljna vrátca -ih vrátc s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljni čàs -ega čása m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljni dróg -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljni prôstor -ega -óra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíljni skòk -ega skôka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cimentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cíniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cítrati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

C-klína -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

COC COC-ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cókla -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cóna-esamostalnik ženskega spola
  1. namembno območje, predel
    • cona v/na čem, kje
    • , cona za kaj/koga
    • , cona med čim, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

C-rail -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

C-tráčnica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cvèsti -cvetèm nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
GLEJ: cvetéti

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cvréti -cvrèm nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čakálna vŕsta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

časomerílec -lca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

časôvna razlíka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

časôvni pribítek -ega -tka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

časôvni razmík -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

častíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čebélji vósek -ega -ska m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čeljústne várnostne vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlna ravnína -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlna svetílka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlo napóke -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlo pláznega stôžca -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čêlo plazú -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čèp1 čêpa m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čèp2 čêpa m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čepíti čépim in čépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

četŕtfinále -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četvêrna kombinácija -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čévelj za pohódništvo na tekáških smučéh -vlja -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čísti zavòj -ega -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čitálnik vozôvnice -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

člán -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

článica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

člénkasti robník -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕna smúčarska próga -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕni snég -ega snegá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕniti -im in črníti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕno-bélo -ega s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕta nós–koléno–pŕsti -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕta nós–koléno–pŕsti stopála -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕta nós–koléno–stopálo -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕtasto odsékana napóka -- -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čudíti in čúditi -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čudíti se in čúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čúvati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

d -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.
3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti
11.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.
11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dajáti na -dájem na nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti na

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

daljáva smúčarskega skôka -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dáljši dvójni drsálni korák -ega -ega -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

daníti se -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov), brezosebno
začeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dár-úsamostalnik moškega spola
  1. dano v last brez plačila
    • dar česa
    • , dar od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dar za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

darováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dáti na dám na nedovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.
1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dáviti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dêbel-éla -opridevnik
  1. razsežen, obsežen
    • kaj biti debel od–do česa, koliko
    • , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
  2. tolst, rejen, masten
    • kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • debelejši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelína smúčke -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelína snéžne odêje -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

déček -čka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

déddèd dédasamostalnik moškega spola
  1. stari oče
    • ded koga
    • , ded po kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

defékt-asamostalnik moškega spola
  1. okvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka
    • defekt česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • defekt v
  • , defekt z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deformácija smučí -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dehtéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, neobčevalno knjižno
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

deklarírani rádij smúčke -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deklarírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z besedami javno izraziti, izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Stranka je /spretno/ deklarirala svoj program in nazor.
2.
kdo/kaj navesti, navajati kaj ‘podatke’
Deklarirali so tovor na ladji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

deklarírati se za -am se za dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj opredeliti, opredeljevati se za koga/kaj
Parlament se je deklariral za sprejem določenih predlogov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

déklica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dél-asamostalnik moškega spola
  1. sestavina
    • del česa
    • , del za kaj
    • , del s čim/kom
  2. področje, prostor
    • del česa
    • , del s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.
2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.
5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

délati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati delovni odnos na čem
Delajo na projektu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

délati proti -am proti nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

délati tír -am -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

délati za -am za nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati za koga/kaj
Dela za otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

delegát-asamostalnik moškega spola
  1. pooblaščenec, odposlanec
    • delegat česa/koga
    • , delegat na/v čem, kje
    • , delegat iz česa, od kod
    • , delegat za kaj/koga
    • , delegat s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

delegírati za -am za dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.
2.
iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

delílna mréža -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

delíti z -ím z nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

deljíva snéžna dèska -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

délna zapomnítev -e -tve ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.
3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 7096 zadetkov.