A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abece – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecedarium – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecedika – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁbnormȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonȅnt – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonȋrati – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abortȋrati – glej abọ̑rtus

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábota -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áboten – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábotnež – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábotnik – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abrakadȃbra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolutȋst – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolutīzem – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolȗtum – glej absolȗten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolvȅnt – glej absolvȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolvéntka – glej absolvȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolvȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absorbȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absọ́rpcija – glej absorbȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absorpcȋjski – glej absorbȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstinȅnt – glej abstinȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstinȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstrahȋrati – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstrȃkten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstrȃktnost – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstrȃktum – glej abstrȃkten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absȗrden – glej absȗrd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absȗrdum – glej absȗrd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptácija – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptacȋjski – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adāpter – glej adaptȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adekvȃten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adekvȃtnost – glej adekvȃten

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adȋjo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃdjektiven – glej ȃdjektiv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adminastracȋjski – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administratȋven – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrȃtor – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrȃtorka – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrȋrati – glej administrácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

admirȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

admirȃlski – glej admirȃl

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adrenalȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advénten – glej advȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adventīzem – glej advȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adverbiȃlen – glej advȇrb

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokȃtka – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokȃtski – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokatȗra – glej advokȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aero- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerodinámičen – glej aerodinámika

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerodinámika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerodrọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aeroplȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afektȋven – glej afẹ̑kt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afȇra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afinitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfinja – glej áfna

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afirmácija – glej afirmȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afirmatȋven – glej afirmȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afirmȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afnáti se – glej áfna

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aforȋst – glej aforīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aforístičen – glej aforīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aforīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afrodizȋjak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃfta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃga -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agencȋja – glej agȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agentȗra – glej agȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agȋlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agȋlnost – glej agȋlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agitácija – glej agitȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agitȃtor – glej agitȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agitȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agonȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Agova žena je ...

Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrȃren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agregȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agregȃten – glej agregȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agregȋrati – glej agregȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agresȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agresȋven – glej agresȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrẹ̑sor – glej agresȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agronomȋja – glej agronọ̑m, -nomȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrȗmi -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁh medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahȃ medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahistọ́ričen – glej a-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃids -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajȃ člen.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃja-ȃja – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajatọ̑la -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃja-tutȃja – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájbiš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjčkati – glej ȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjdared -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjde – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjdi medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdinja – glej ȃjd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdovski – glej ȃjd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjmo – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjmoht -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjs medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjte – glej ȃjdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjvar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akademȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akadẹ́mik – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akadẹ́mikinja – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akadẹ̑mski – glej akademȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcēntski – glej akcȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcentuȋrati – glej akcȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákcija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcȋjski – glej ákcija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aklimatizácija – glej klīma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aklimatizȋrati – glej klīma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃkna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁko vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akomodȋrati – glej komọ̑d

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akoprȁv – glej ȁko, čeprȁv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akorávno – glej ȁko, čeprȁv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akọ̑rd1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akọ̑rd2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akotȗdi – glej ȁko, tȗdi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobácija – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobátika – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobȃtka – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobȃtski – glej akrobȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiomátičen – glej aksiọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiọ̑mski – glej aksiọ̑m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃkt1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃkt2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktȋven -vna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktivȋrati – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktivȋst – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktȋvnost – glej ȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áktovka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktuȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktualizȋrati – glej aktuȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktuȃlnost – glej aktuȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulácija – glej akumulȃtor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulȋrati – glej akumulȃtor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akupresȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akupresȗren – glej akupresȗra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akupunktȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akupunktȗren – glej akupunktȗra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akústičen – glej akústika

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akústika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akutȋrati – glej akȗt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃkuzativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvadȗkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvalȗnga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvamarȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvarẹ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvárij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvizícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvizitȇr – glej akvizícija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁla – glej ȁlo

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alabāster -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alárm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alarmȃnten – glej alárm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alarmȋrati – glej alárm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlbatros -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albȋnka – glej albȋn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlbum -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alegọ́ričen – glej alegorȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alegorȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alegọ́rika – glej alegorȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alérgičen – glej alergȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alergȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlgast – glej ȃlga

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algẹ̑bra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algebráičen – glej algẹ̑bra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algẹ̑brski – glej algẹ̑bra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algorítem -tma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?

V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alȋbi -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?

Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aligȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

  • V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je beseda »zlasti« tvorjenka ali netvorjenka?

Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je besedna zveza »anketni vprašalnik« sprejemljiva?

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je človek, ki se prehranjuje rastlinsko, »vegan« ali »veganec«?

Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je izraz »tabujski« pravilen?

Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je magistrski program »enovit« ali »enoviti«?

Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »opominjaj« ločilo?

Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?

Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?

Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.

Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »glodavec« ali »glodalec«?

Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »predzvita« ali »pred zvita« struktura?

Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno zapisati »dinozaverski« ali »dinozavrski«?

Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno zapisati »doba sebe«?

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav »sončev mrk« ali »sončni mrk«?

Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je "Vi" starinsko?

Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je vrtilna frekvenca »visoka« ali »velika«?

Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.

Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.

Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je zveza »nekogaršnji avtomobil« pravilna?

Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P. 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali kratico SE sklanjamo?

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

  • Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

  • Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aliménti -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali naziv spada k imenu ali priimku?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstaja beseda »terarist«? (iz besede terarij)

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstajajo tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).

Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?

Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

  • v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
  • na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
  • nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali pokličemo na številko ali na telefon?

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

  • Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
  • Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
  • Pokličite na xxx xxx xxx
  • Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali predloge »z« in »iz« pri naštevanju ponavljamo?

Kako je pravilno: Z Rogle in Term Zreče ... ali Z Rogle in iz Term Zreče ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

  • konzola PlayStation ali PlayStation konzola
  • igra PS4 ali PS4 igra
  • naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se solato očisti ali opere?

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?

Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so »polurni«, »dvomesečni« in »trimetrski« pridevniki ali števniki?

Zanima me, ali so tvorjenke, kot so polurni, dvomesečni, trimetrski, pridevniki ali števniki. Po njih se namreč vprašamo Kolikšen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so predlogi besede?

Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali uporabiti ednino ali dvojino, ko govorimo o pojavu na obeh nogah?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkáličen – glej alkȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkimȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkimȋst – glej alkimȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkimístičen – glej alkimȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohọ̑len – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohọ́ličarka – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohọ́ličen – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohọ́lik – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkoholīzem – glej alkohọ̑l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkoran – glej kọ̑ran

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

almanāh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

almara – glej omȃra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁlo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alọ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ȃlpe – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpinȋst – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpinīzem – glej ȃlpski

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlpski -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alternácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alternatȋva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alternatȋven – glej alternatȋva

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alternȋrati – glej alternácija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

altruȋst – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

altruístičen – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

altruȋstka – glej altruīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

altruīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alumínij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alumínijev – glej alumínij

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alumnȃt – glej lemenȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alȗn – glej galȗn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amacọ̑nka – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amacọ̑nski – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amalgȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amalgamȋrati – glej amalgȃm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amalgȃmski – glej amalgȃm

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amandmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amariška – glej tamarȋnd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amatȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amaterīzem – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amatȇrka – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amatȇrski – glej amatȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amazọ̑nka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Amazọ̑nka – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amazọ̑nski – glej amazọ̑nka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambasȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambasȃdor – glej ambasȃda

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambašador – glej ambasȃda

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambiciọ̑zen – glej ambícija

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambiȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambiēnten – glej ambiȅnt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ámbora – glej jámbor

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambrọ́zija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambulȃnta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambulȃnten – glej ambulȃnta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambulȃntni – glej ambulȃnta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amẹ̑ba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

āmen člen.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ametȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amfíbija – glej dvožȋvka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amfiteáter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

āmfora -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amnestȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amnestȋrati – glej amnestȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amnezȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amọ̑nijak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amortizácija – glej amortizȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amortizȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amortizȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁmpak vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ampȇr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ampȇrski – glej ampȇr

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ampȗla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amputácija – glej amputȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amputȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

amulẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁn – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anahronístičen – glej anahronīzem

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anahronīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anales – glej anȃli

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anȃli -a m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analȋst – glej anȃli

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analítičen – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analítik – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analȋza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

  • Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Analiza vprašalnika in končno ločilo vprašalne povedi

Katera možnost je pravopisno najbolj korektna oz. kako napisati, da bo?

  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo, kdo je glavna oseba prebrane pripovedi.
  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi (Katero ločilo je na koncu?)
  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: "Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi?".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analizȋrati – glej analȋza

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analọ̑gen – glej analogȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analogȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

analọ̑ški – glej analogȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃnanas -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anárhičen – glej anarhȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anarhȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anarhȋst – glej anarhȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anatomȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anatọ̑mski – glej anatomȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁnda – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Andi – glej pȃmpa

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anekdọ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anekdọ́tičen – glej anekdọ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anekdọ̑tski – glej anekdọ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anẹ̑ks – glej anektȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anektȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anemọ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anestẹ́tik – glej anestezȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anestezȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anestezȋst – glej anestezȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

angažȋran – glej angažȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

angažȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

angažmȃ – glej angažȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ángel -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ángelski – glej ángel

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

angȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Angleško »quantifiers«, slovensko pa ...

V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...

Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

angọ̑ra neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

animácija – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

animȃtor – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

animȃtorka – glej animȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

animȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ankẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anonȋmen -mna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anonȋmka – glej anonȋmen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anonȋmnež – glej anonȋmen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃnorak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ansámbel -bla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antagonīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antẹ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȁnti – glej ȁmpak

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anti- predpona v tujih sestavljenkah

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antibiọ́tičen – glej antibiọ́tik

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antibiọ́tik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antȋčen – glej antȋka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃntifeminȋst – glej anti-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antȋka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antikrȋst – glej anti-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antikvariȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antikváričen – glej antikvariȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antikvitẹ̑ta – glej antikvariȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antilọ̑pa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antipátičen – glej antipatȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antipatȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antitẹ̑za – glej anti-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antologȋjski – glej antologȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antolọ̑ški – glej antologȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antracȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antropo- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antropocẹ́ntričen – glej antropo-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

antropologȋja – glej antropo-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anuitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anuitẹ̑ten – glej anuitẹ̑ta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

anulȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aọ̑rta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aparȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aparatȗra – glej aparȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

apartheid -a m [apȃrthajd-]

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

apartmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

apátičen – glej apatȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 33085 zadetkov.