á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abonmá-jasamostalnik moškega spolaplačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu,
priblížati se Ábrahamu,
spoznáti pri Ábrahamu,
sréčati Ábrahama,
srečeváti Ábrahama,
vídeti Ábrahama
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamka Frazemi s sestavino ábrahamka:
ábrahamka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk,
Ábrahamov ród,
Ábrahamov sín,
Ábrahamova hčí,
Ábrahamova léta,
Ábrahamovo naróčje,
kot v Ábrahamovem naróčju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamovati Frazemi s sestavino ábrahamovati:
ábrahamovati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamovec Frazemi s sestavino ábrahamovec:
ábrahamovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta,
dáti kàj ad acta,
správiti kàj ad acta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ádamica Frazemi s sestavino ádamica:
ádamica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ádamka Frazemi s sestavino ádamka:
ádamka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk,
Ádamov ród,
Ádamov sín,
Ádamova déca,
Ádamova žêna,
ádamovo jábolko,
Ádamovo rébro,
bíti Ádamov sín,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
v Ádamovem kostímu,
v Ádamovem kostúmu,
v Ádamovi obléki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ádamovec Frazemi s sestavino ádamovec:
ádamovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ádamovka Frazemi s sestavino ádamovka:
ádamovka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afêra-esamostalnik ženskega spolaodmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afnánje Frazemi s sestavino afnánje:
afnánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afnaríja Frazemi s sestavino afnaríja:
afnaríja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afnáti se Frazemi s sestavino afnáti se:
afnáti se
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spolapodjetje za posredniške posle
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
obveščevalni urad
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akadémski Frazemi s sestavino akadémski:
akadémska četŕt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcènt-êntasamostalnik moškega spolaizstopajoča stvar, vsebina
- akcent česa
- , akcent v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákcija-esamostalnik ženskega spolaorganizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
alea Frazemi s sestavino alea:
alea iacta est [álea jákta ést]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aleator Frazemi s sestavino aleator:
aleator
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aleatóren Frazemi s sestavino aleatóren:
aleatóren
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aleatóričen Frazemi s sestavino aleatóričen:
aleatóričen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aleatórika Frazemi s sestavino aleatórika:
aleatórika
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike,
odkríti Amériko,
stríc iz Amerike
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj,
ángelčki bi píli kàj,
bíti med ángelčki,
bíti [právi] ángelček,
íti med ángelčke,
[lép] kot ángelček,
príti med ángelčke,
spáti kot ángelček,
zaspáti kot ángelček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aparát-asamostalnik moškega spolapriprava
- aparat za kaj
- , aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
organizirana skupina ljudi za določena dela
- aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
dokumentacija
- aparat s čim, kako
- , aparat v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
apokalípsa Frazemi s sestavino apokalípsa:
[kot] jézdeci apokalípse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apokalíptičen Frazemi s sestavino apokalíptičen:
apokalíptični jézdeci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aprílski Frazemi s sestavino aprílski:
aprílska šála,
bíti aprílski,
kot aprílsko vrême
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aréna-esamostalnik ženskega spolaprostor za javno nastopanje
- arena v čem, kje
- , arena po čem, kod
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aréna Frazemi s sestavino aréna:
v aréni življênja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
artileríja Frazemi s sestavino artileríja:
têžka artileríja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ás Frazemi s sestavino ás:
ás v rokávu,
iméti ása v rokávu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
asfálten Frazemi s sestavino asfálten:
asfáltna džúngla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
avantúra-esamostalnik ženskega spoladogodivščina
- avantura s kom/čim
- , avantura pri čem/kom, kje
tvegano dejanje, nevaren poskus
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév,
čístiti Ávgijev hlév,
očístiti Ávgijev hlév,
počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avtomát-asamostalnik moškega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
azíl-asamostalnik moškega spolazavod, zavetišče
- azil za koga/kaj
- , azil s kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
b Frazemi s sestavino b:
če si rékel á, rêci šè b
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bábica Frazemi s sestavino bábica:
velíko bábic – kílav otròk,
velíko bábic – kílavo déte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babilónski Frazemi s sestavino babilónski:
babilónska súžnost,
babilónski stòlp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
baháti se Frazemi s sestavino baháti se:
baháti se s pávjim pérjem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bájta Frazemi s sestavino bájta:
stára bájta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla,
zagoréti kot bákla,
zgoréti kot bákla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín,
obrít na balín,
obríti kóga na balín,
ostríči kóga na balín,
ostrížen na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika,
dáti kómu banáno,
dobíti banáno,
prilépiti kómu banáno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banánski Frazemi s sestavino banánski:
banánska držáva,
banánska držávica,
banánska repúblika
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bandéra Frazemi s sestavino bandéra:
nosíti bandéro čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bankrotírati Frazemi s sestavino bankrotírati:
bankrotírati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bárka Frazemi s sestavino bárka:
[kot] Nóetova bárka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga,
braníti bárve kóga,
dobíti zdrávo bárvo,
igráti za bárve kóga,
iméti zdrávo bárvo,
nastópati za bárve kóga,
nastopíti za bárve kóga,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
príti s právo bárvo na dán,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
spremeníti bárvo,
spremínjati bárve,
spremínjati bárve kot kameleón,
tekmováti za bárve kóga,
v čŕnih bárvah,
v róžnatih bárvah,
zaménjati bárve,
zdráva bárva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje,
polníti si bateríje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
báti se Frazemi s sestavino báti se:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot kúge,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
báti se lástne sénce,
báti se za stólček,
báti se za svôjo glávo,
báti se za svôjo kóžo,
ne báti se ne biríča ne hudíča,
ne báti se ne hudíča ne biríča,
ne báti se ne hudíča ne smŕti,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
báza-esamostalnik ženskega spolaosnova, podlaga
- baza česa
- , baza za koga/kaj
zbirka podatkov
- baza česa/koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
- , baza o čem/kom
izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
- baza koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
báža Frazemi s sestavino báža:
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bdéti Frazemi s sestavino bdéti:
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím],
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
béc Frazemi s sestavino béc:
ne iméti niti béca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
béda Frazemi s sestavino béda:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt,
bél kàkor répa,
bél kot kréda,
bél kot kŕpa,
bél kot lílija,
bél kot mléko,
bél kot plátno,
bél kot smŕt,
bél kot snég,
bél kot vósek,
béla celína,
béla kàkor nevésta,
béla karavána,
béla knjíga,
béla kot nevésta,
béla kúga,
béla lísa,
béla lísa na zemljevidu [čésa],
béla odêja,
béli ovrátniki,
béla smŕt,
béla súknja,
béli církus,
béli práh,
béli slòn,
béli slôni,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákati [na] prínca na bélem kônju,
dóber kàkor béli krúh,
iméti béla jétra,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
izobésiti bélo zastávo,
jásno kot béli dán,
[kot] béla vrána,
nosíti bélo súknjo,
poglédati z bélim poglédom,
preobjésti se [bélega] krúha,
prínc na bélem kônju,
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom,
v béli svét,
vítez na bélem kônju,
zaglédati béli dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
béli Frazemi s sestavino béli:
bogôvi v bélem,
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
poglédati z bélim
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
belíti si Frazemi s sestavino belíti si:
belíti si glávo [s čím],
ne belíti si gláve [s čím]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Benétke Frazemi s sestavino Benétke:
posláti kóga v Benétke,
vídeti Benétke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beráč Frazemi s sestavino beráč:
kàkor beráč mráza,
kot beráč uší
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi,
bés te pléntaj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beséda-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - beseda o
- , beseda za
- , beseda z/s
- , beseda med
- , beseda pri
- , beseda proti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
besédica Frazemi s sestavino besédica:
ne čŕhniti niti besédice,
ne rêči niti besédice,
ne spregovoríti niti besédice,
ne zíniti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bêsen Frazemi s sestavino bêsen:
bêsen kot rís
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati,
dánes z bètom, jútri s psòm,
ênkrat z bètom, drúgič s psòm,
jeséni z bètom, pozími s pesòm,
píjan kot bèt,
zdàj z bètom, zdàj s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
betónski Frazemi s sestavino betónski:
betónska džúngla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bév Frazemi s sestavino bév:
ne čŕhniti ne bév ne mév,
ne rêči ne bév ne mév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bévskati Frazemi s sestavino bévskati:
bévskati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bežáti Frazemi s sestavino bežáti:
bežáti, kot bi kóga desét biričev gonílo,
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo,
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga,
bežáti, kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot zabóden bìk,
kot zabóden bìk,
močán kot bìk,
ne bôdi se z bíkom,
rjovéti kot bìk,
zagrábiti bíka za róge,
zgrábiti bíka za róge,
zijáti, kot bìk v nôva vráta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko,
nájti rešílno bílko,
okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke,
oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke,
rešílna bílka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre,
vsáke bíre,
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa],
metánje bíserov [svínjam],
metáti bísere svínjam,
postáti [právi] bíser [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti (bíjem) Frazemi s sestavino bíti (bíjem):
bíti kàkor kladívo,
bíti plát zvóna,
bíti v očí,
poslédnja úra bíje kómu/čému,
zádnja úra bíje kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta,
bíti Ádamov sín,
bíti aprílski,
bíti blagoslovljêna,
bíti bógu za hŕbtom,
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža,
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti bòlj počásne pámeti,
bíti brez belíča [v žêpu],
bíti brez bôra in belíča,
bíti brez bôra in božjáka,
bíti brez božjáka,
bíti brez božjáka in bóra,
bíti brez fícka [v žêpu],
bíti brez gláve in répa,
bíti brez hrbteníce,
bíti brez prebíte páre,
bíti brez répa in gláve,
bíti brez sápe,
bíti brez vestí,
bíti cókla razvôja,
bíti cókla za kóga/kàj,
bíti copáta,
bíti čésa kot tóče,
bíti čésa na kôše,
bíti čístih rôk,
bíti člôvek s téga svetá,
bíti čŕn kot nóč,
bíti désna roka kóga,
bíti do góbca v dréku,
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti do kolén v dréku,
bíti do úst v dréku,
bíti do vratú v dréku,
bíti do vratú v gódlji,
bíti dôbra dúša,
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
bíti dólg kot prékla,
bíti drúga violína,
bíti dúša čésa,
bíti fíga móž,
bíti glávni adút,
bíti hítre jéze,
bíti hláden do kóga,
bíti hrbteníca čésa,
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka [kóga/čésa],
bíti igráčka [kómu] kàj,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti imenován s právim iménom,
bíti iz drugáčnega testá,
bíti iz ístega testá,
bíti iz mesá in krví,
bíti iz móde,
bíti jeklénih žívcev,
bíti jezíček na téhtnici,
bíti junák dnéva,
bíti kàj za pod zób,
bíti kàj/kdó na kvadrát,
bíti kàkor ámen [v cérkvi],
bíti kàkor ámen [v očenášu],
bíti kàkor húda úra,
bíti kàkor iz cúkra,
bíti kàkor iz másla,
bíti kàkor iz svínca,
bíti kàkor kladívo,
bíti kàkor lesníka,
bíti kàkor mrlíč,
bíti kàkor na íglah,
bíti [kàkor] na šivánkah,
bíti [kàkor] na tŕnju,
bíti [kàkor] v málih nebésih,
bíti kàkor v meglì,
bíti kàkor žívo srebró,
bíti kákšen kólešček kjé,
bíti kanónfuter,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti kísel kàkor vrísk,
bíti kóga/čésa kot kobílic,
bíti kóga/čésa kot mrávelj,
bíti kóga/čésa kot rúsov,
bíti kómu máčeha,
bíti kómu pri sŕcu,
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za pavlího,
bíti kómu za petámi,
bíti kómu za rítjo,
bíti kós kómu/čému,
bíti kóst v gŕlu kóga,
bíti kot ámen [v cérkvi],
bíti kot ámen [v očenášu],
bíti kot dèž v prátiki,
bíti [kot] dím [za kóga],
bíti kot èn móž,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
bíti kot iz másla,
bíti [kot] iz stêkla,
bíti kot iz škátlice,
bíti [kot] iz tŕte izvít,
bíti [kot] iz želéza,
bíti [kot] lánski snég,
bíti [kot] máli bóg,
bíti kot mésečnica,
bíti kot mésečnik,
bíti kot míla jéra,
bíti [kot] mílni mehúrček,
bíti kot mrlìč,
bíti kot na dláni,
bíti [kot] na íglah,
bíti [kot] na lúni,
bíti [kot] na tŕnih,
bíti [kot] na tŕnju,
bíti [kot] na žerjávici,
bíti kot naročèn [za kóga/kàj],
bíti kot odpŕta knjíga,
bíti kot okamenél,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti kot osát,
bíti kot pès in máčka,
bíti kot rít in srájca,
bíti kot sánje,
bíti kot slépa kúra,
bíti [kot] strašílo,
bíti [kot] strašílo za v prosó,
bíti kot ustvárjen za kóga/kàj,
bíti kot v čebelnjáku,
bíti [kot] v devêtih nebésih,
bíti kot v fílmu,
bíti kot v mravljíšču,
bíti kot v nebésih,
bíti kot v pánju,
bíti kot v právljici,
bíti [kot] v ráju,
bíti kot v sánjah,
bíti [kot] v sêdmih nebésih,
bíti kot vróče žémlje,
bíti [kot] vróče žémljice,
bíti kot žívo srebró,
bíti krátke pámeti,
bíti krátkih beséd,
bíti krváv pod kóžo,
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm,
bíti kúrje pámeti,
bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa],
bíti [málo] čez lés,
bíti már kot [za] lánski snég,
bíti máslo kóga,
bíti med ángelčki,
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti med kladívom in nakoválom,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bíti med svôjimi štírimi sténami,
bíti [mehek] kot máslo,
bíti méhkega srcá,
bíti močán adút,
bíti módre krví,
bíti mólzna kráva,
bíti móž beséda,
bíti na bóbnu,
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
bíti na čŕni lísti,
bíti na désno rôko,
bíti na dláni,
bíti na dnù,
bíti na dôbri póti,
bíti na káhli,
bíti na kócki,
bíti na kôncu svetá,
bíti na kôncu z žívci,
bíti na kônju,
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti na múhi [kóga],
bíti na nàjbóljši póti,
bíti na nítki,
bíti na ónem svétu,
bíti na píki,
bíti na prágu čésa,
bíti na prágu smŕti,
bíti na prágu življênja,
bíti na prestólu,
bíti na psù,
bíti na répu [čésa],
bíti na rešêtu,
bíti na róbu obúpa,
bíti na róbu prepáda,
bíti na slépem tíru,
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
bíti na stránskem tíru,
bíti na tánkem lédu,
bíti na tapéti,
bíti na tí s kóm,
bíti na zatóžni klópi,
bíti nágle jéze,
bíti napét kot maréla,
bíti napét kot lók,
bíti narejèn iz ístega testá,
bíti nasmeján do ušés,
bíti náše gôre líst,
bíti ne od múh,
bíti nepopísan líst [papírja],
bíti ob dóber glás,
bíti ob glávo,
bíti ob pámet,
bíti obút,
bíti od dánes do jútri,
bíti od hudíča,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti od múh,
bíti od rôk,
bíti od vrága,
bíti odrínjen na stránski tír,
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
bíti oródje [čésa, za kàj],
bíti oródje [kóga/čésa],
bíti oródje v rôkah kóga/čésa,
bíti óstrega jezíka,
bíti pávliha,
bíti pijàn kot čebèr,
bíti pijàn kot čèp,
bíti po ênem kopítu,
bíti po ístem kopítu,
bíti po júsu,
bíti pod copáto,
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti pod drobnoglédom [kóga],
bíti pod gásom,
bíti pod krítiko,
bíti pod lúpo kóga,
bíti pod nesréčno zvézdo,
bíti pod oróžjem,
bíti pod pepélom,
bíti pod rúšo,
bíti podóben kàkor gróš gróšu,
bíti pójem [kóga/čésa],
bíti póln múh,
bíti ponedéljkarski,
bíti ponedéljkov,
bíti potísnjen v kót,
bíti [práva] cvétka,
bíti práva enciklopedíja,
bíti [právi] ángel,
bíti [právi] ángelček,
bíti [právi] bíser [čésa],
bíti [právi] cvét čésa,
bíti [právi] mójster za kàj,
bíti právi sín kóga/čésa,
bíti právi sín svôje dôbe,
bíti právi sín svôjega očéta,
bíti právo odkrítje,
bíti prázen dím,
bíti pred vráti,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj],
bíti pri korítu,
bíti pri rôki,
bíti pròst kot ptíček na vêji,
bíti pŕva violína,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti rédkih beséd,
bíti rojèn pod nesréčno zvézdo,
bíti rojèn pod sréčno zvézdo,
bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni,
bíti s téga svetá,
bíti sám svój gospód,
bíti [si] na nòž,
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju,
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bíti si s kóm kot bráta,
bíti si v laséh,
bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé],
bíti smétana [čésa],
bíti sól zêmlje,
bíti stárega kóva,
bíti súh kot prékla,
bíti svêtla tóčka,
bíti šè móker pod nósom,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti [šè] v povôjih,
bíti [šè] v žívem spomínu,
bíti šèle v povôjih,
bíti šírši kot dáljši,
bíti tábula ráza,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [tàm] za devêtimi gorámi,
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti têžek kot cènt,
bíti tího kot rìt,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bíti topóvska hrána,
bíti tŕd ôreh za kóga,
bíti tŕdega srcá,
bíti trínajsto práse,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
bíti v blagoslovljênem stánju,
bíti v cvétju,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v dôbri kóži,
bíti v dréku,
bíti v drúgem stánju,
bíti v drúgem stánu,
bíti v gódlji,
bíti v káši,
bíti v kóži kóga,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v [lépem] móčniku,
bíti v létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti v oblákih,
bíti v pólnem cvétu,
bíti v pólnem razcvétu,
bíti v povôjih,
bíti v pŕvih vŕstah,
bíti v rdéčih števílkah,
bíti v ríti,
bíti v róžicah,
bíti v sítu in rešêtu,
bíti v slábi kóži,
bíti v slépi úlici,
bíti v slonokoščénem stôlpu,
bíti v [svôjem] elemêntu,
bíti v škrípcih,
bíti v škrípcu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
bíti v [vesélem] pričakovánju,
bíti v začáranem krógu,
bíti v zláti sredíni,
bíti vážen kot maréla,
bíti vèč díma kot ôgnja,
bíti vêlik kalíber,
bíti vêlik otròk,
bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj,
bíti [vès] ponedéljkov,
bíti [vès] ponedéljski,
bíti vést kóga/čésa,
bíti vklénjen v kládo,
bíti vógelni kámen [čésa[,
bíti vólk na kàj,
bíti [vróče] kot v kôtlu,
bíti vsáke bíre,
bíti [vsèh] múh póln,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
bíti za dirigéntskim púltom,
bíti za èn drèk,
bíti za kríži,
bíti za lúno,
bíti za med stáro želézo,
bíti za [na] odpàd,
bíti za pečjó,
bíti za pêto koló,
bíti za rešêtkami,
bíti za rítjo kómu,
bíti za v kòš,
bíti za v stáro želézo,
bíti za vsákim gŕmom,
bíti zapéčkar,
bíti zapéčkarski,
bíti zapísan smŕti,
bíti zapísan v zvézdah,
bíti zastavonóša kóga/čésa,
bíti zavít v meglò,
bíti zavít v temò,
bíti zelèn od zavísti,
bíti [zeló] v módi,
bíti zláta dúša,
bíti žé pri krúhu,
bíti žé v létih,
bíti želéznih žívcev,
bíti žídane vólje,
bíti žív in zdràv,
bíti žíva enciklopedíja,
bíti žívo srebró,
bódi v cvétju,
bodíte v cvétju,
bôjna sekíra je zakopána,
čez glávo je kjé čésa,
čìč je nìč,
gláva [kóga] je kot sód,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iz té móke ne bo krúha,
jè cél církus,
je kóga/čésa kot kobílic,
je kóga/čésa kot mrávelj,
je kóga/čésa kot rúsov,
káča [je] v žêpu,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
kàj je kot na dláni,
kàj je kot pribíto,
kàj je [práva] zláta jáma za kóga,
kàj je šála,
kàj je [šè]v oblákih,
kàj je za kóga/kómu špánska vás,
kàj ni igráča [kómu],
kàj ni šála,
kdó/kàj ni on múh,
kóga je kàj v hláčah,
kóga je kóliko v hláčah,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
krí ni vôda,
kríž je [s kóm/čím],
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti,
[lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti,
málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém,
med bráti [je kàj vrédno],
možgáni kóga so kot rešêto,
ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
ne bíti igráča [kómu kàj],
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
ne bíti igráčka [kómu kàj],
ne bíti iz cúkra,
ne bíti iz želéza,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím,
ne bíti od múh,
ne bíti po júsu,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne bíti pri čísti,
ne bíti s téga svetá,
ne bíti [si] na čístem s kóm/čím,
ne bíti [šè] za med stáro šáro,
ne bíti šè za [na] odpàd,
ne bíti [šè] za v kòš,
ne bíti v dôbri kóži,
ne bíti vréden píškavega oréha,
ne bíti vréden póčenega gróša,
nékaj gnílega je v dežêli Dánski,
ni prostóra za kóga/kaj kjé,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
otròk je na póti,
po tóči zvoníti je prepôzno,
pokázati kómu, po čém je mást,
pôsel je pôsel,
pravíci je zadoščêno,
sám góbec je kóga,
sáma kóst in kóža je kóga,
sáma ušésa so kóga,
sáme beséde so kóga,
sáme kostí so kóga,
sáme očí so kóga,
samó beséde so kóga,
spánec je bóljši kot žgánec,
sréča je míla kómu,
stráh za stólček je kóga,
škárje in plátno sta v rôkah kóga,
tá je [pa] bôsa,
tá je pa debéla,
tá je [pa] dôbra,
tá je [pa] jálova,
tá je [pa] kosmáta,
tá je [pa] lépa,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [kot] hláden túš,
tó je víšja matemátika,
tó je za kóga/kómu špánska vás,
tó mu je túrško,
tó ni šála,
tó ni víšja matemátika,
tó níso máčje sólze,
tó níso máčkine sólze,
tó so búče,
tó so záme špánski kráji,
trébuh je kot sód,
vèč želéz je v ôgnju,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vrág je kjé,
vsák dán je nedélja [za kóga; kjé],
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo,
vsè je na glávi,
vsì kríži so dôl,
življênje kóga je na nítki,
žóga je bilà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bítje-asamostalnik srednjega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bítka Frazemi s sestavino bítka:
bítka na nòž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blagó Frazemi s sestavino blagó:
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blagoslovljên Frazemi s sestavino blagoslovljên:
bíti blagoslovljêna,
bíti v blagoslovljênem stánju,
v blagoslovljênem stánju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blamírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blamírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blanšírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blátiti Frazemi s sestavino blátiti:
blátiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
izvléči kóga/kàj iz bláta,
izvléči se iz bláta,
obmetávanje z blátom,
obmetávati kóga z blátom,
pogrézati se v bláto [čésa],
potégniti kóga/kàj iz bláta,
potégniti se iz bláta,
vláčiti kóga/kaj po blátu,
vléči kóga/kàj po blátu,
zagáziti v bláto [čésa],
znájti se v blátu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bléd Frazemi s sestavino bléd:
bléd kàkor vósek,
bléd kot kréda,
bléd kot mrlìč,
bléd kot plátno,
bléd kot smŕt,
bléd kot sténa,
bléd kot zíd,
bléd od jéze,
postáti bléd kot zíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk,
hítro kot blísk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bliskovít Frazemi s sestavino bliskovít:
bliskovít
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blíšč Frazemi s sestavino blíšč:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blížati se Frazemi s sestavino blížati se:
blížati se s hítrimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blížnji-a -epridevnikneoddaljen
- kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
bližji, soroden, duhovno povezan
- kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
- , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
- , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blodíti Frazemi s sestavino blodíti:
blodíti kot mésečnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blúziti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slengovsko1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati,
bòb ob sténo metáti,
bòb v sténo metáti,
íti bòb iz krópa pobírat,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
rêči bôbu bòb,
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bóben je zapél,
dáti kóga/kàj na bóben,
iméti trébuh kàkor bóben,
íti na bóben,
kàkor kráva na bóben,
napét kot bóben,
pognáti kóga/kàj na bóben,
príti na bóben,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
sìt kot bóben,
soldáški bóben pôje,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
správiti kóga/kàj na bóben,
zapél je vojáški bóben
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóbnati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom,
bíti [kot] máli bóg,
bóg je vzél kóga k sêbi,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
bogôvi v bélem,
bógu čàs krásti,
bógu za hŕbtom,
držáti se kot lípov bóg,
hvála bógu,
kjér bóg rôko vèn molí,
ležáti bógu za hŕbtom,
máli bóg,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
počútiti se kot bóg,
počútiti se kot máli bóg,
pod mílim bógom,
prizòr za bogôve,
sedéti kot lípov bóg,
státi kot lípov bóg,
[ták], kot je bóg ustváril kóga,
živéti bógu za hŕbtom,
živéti kot máli bóg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogàt Frazemi s sestavino bogàt:
bogàt kot kréz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogatéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bogatéti Frazemi s sestavino bogatéti:
bogatéti na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogatíti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojázen-znisamostalnik ženskega spolastanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
- bojazen pred kom/čim
- , bojazen zaradi/glede koga/česa
- , bojazen o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bojeváti se Frazemi s sestavino bojeváti se:
bojeváti se do zádnjega díha,
bojeváti se kàkor levínja,
bojeváti se na nòž,
bojeváti se na življênje in smŕt,
bojeváti se z abecédo čésa,
bojeváti se z mlíni na véter,
bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojeváti se za -újem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bojkotírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bóksbôksasamostalnik moškega spolaločen ograjeni prostor
- boks za kaj
- , boks v/na čem, kje
- , boks na kaj/koliko
- , boks s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolánbôlna -opridevniknezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
boléhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
boléti Frazemi s sestavino boléti:
bóli me kúrac
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolézen Frazemi s sestavino bolézen:
francóska bolézen,
otróška bolézen čésa,
preboléti otróško bolézen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòlj Frazemi s sestavino bòlj:
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža,
bíti bòlj počásne gláve,
bíti [bòlj] počásne pámeti,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
slíkati vrága bòlj čŕnega, kot je v resníci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóljši Frazemi s sestavino bóljši:
bóljša polovíca,
spánec je bóljši kot žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba,
eksplodírati kàkor bómba,
odjékniti kàkor bómba,
odjékniti kot bómba,
odmévati kàkor bómba,
póčiti kot bómba,
tréščiti kàkor bómba,
učinkováti kot bómba,
udáriti kot bómba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòr Frazemi s sestavino bòr:
bíti brez bóra in belíča,
bíti brez bôra in božjáka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
boríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
boríti se Frazemi s sestavino boríti se:
boríti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega možá,
boríti se kot lèv,
boríti se kot levínja,
boríti se na nòž,
boríti se na žíve in mŕtve,
boríti se na življênje in smŕt,
boríti se z abecédo čésa,
boríti se z mlíni na véter,
boríti se za bárve kóga,
boríti se za [svój] prôstor pod sóncem,
boríti se za žíve in mŕtve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
boríti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna,
[pa] mírna Bósna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bôsti bôdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bôsti Frazemi s sestavino bôsti:
bôsti se z bíkom,
bôsti v očí,
ne bôdi se z bíkom,
resníca v očí bôde
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bôsti iz bôdem iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bôsti se bôdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bótra Frazemi s sestavino bótra:
pijàn, da je rékel máčki bótra,
pijàn, da máčki bótra právi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóžati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
božíčen Frazemi s sestavino božíčen:
božíčna nóč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
božičeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
božják Frazemi s sestavino božják:
bíti brez bôra in božjáka,
bíti brez božjáka,
bíti brez božjáka in bóra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bôžji Frazemi s sestavino bôžji:
bìč bôžji,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bôžja mást,
bôžja sódba,
bôžji mlíni,
bôžji mlíni méljejo počási, a gotôvo,
bôžji pŕst,
délati za bôžji lón,
kríž bôžji,
pijàn kàkor [bôžja] mávra,
píti kàkor [bôžja] mávra,
potrpežljív kàkor bôžja mást,
pŕst bôžji,
stopíti pred bôžjo sódbo,
za bôžje plačílo,
za bôžji lón,
za bôžjo vóljo prosíti kóga,
za pét rán [bôžjih],
zvonôvi gredó na bôžjo pót
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém],
brúndati v brádo,
dajáti kàj na brádo,
dáti kàj na brádo,
gósti v brádo,
hahljáti se v brádo,
hihitáti se v brádo,
iméti brádo,
iméti [žé] brádo,
kàj z brádo,
kózja brada,
kózja bráda,
Matjáževa bráda,
momljáti v brádo,
mrmráti v brádo,
prodájanje na brádo,
prodáti na brádo,
smehljáti se v brádo,
viséti za brádo,
zabrúndati v brádo,
zamrmráti v brádo,
zgódba z brádo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brádica Frazemi s sestavino brádica:
kózja brádica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
braníti in brániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
braníti Frazemi s sestavino braníti:
braníti bárve kóga,
braníti kóga kot levínja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bràtbrátasamostalnik moškega spolamoška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta,
iméti kóga ràd kot bráta,
kàkor bràt in sêstra,
kot bràt in sêstra,
med bráti [je kàj vrédno],
spoštováti kóga kot bráta,
tôpli bràt,
vínski bràt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec,
tôpli brátec,
vínski brátec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bráti bêrem
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj brala.2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bráti Frazemi s sestavino bráti:
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo,
bráti kómu kózje molítvice,
bráti kómu levíte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bratínstvo Frazemi s sestavino bratínstvo:
píti bratínstvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátiti se Frazemi s sestavino brátiti se:
brátiti se
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátstvo Frazemi s sestavino brátstvo:
tôplo brátstvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bŕca Frazemi s sestavino bŕca:
dáti kómu bŕco [v rìt],
dobíti bŕco [v rìt]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bŕcniti Frazemi s sestavino bŕcniti:
bŕcniti kóga v rìt,
bŕcniti v temò,
da bi te kúra bŕcnila,
naj kóklja bŕcne kóga,
naj kúra bŕcne kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bremeníti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brénkati Frazemi s sestavino brénkati:
brénkati na drugáčne strúne,
brénkati na drúge strúne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brénkniti Frazemi s sestavino brénkniti:
brénkniti na čústveno strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezgláv Frazemi s sestavino brezgláv:
brezgláv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezglávo Frazemi s sestavino brezglávo:
brezglávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brézov Frazemi s sestavino brézov:
brézova káša,
brézova mást,
brézovo ólje,
namázati kóga z brézovim óljem,
namázati kóga z brézovo mástjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezzób Frazemi s sestavino brezzób:
brezzóbi tíger
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brídek Frazemi s sestavino brídek:
pretákati brídke sólze,
točíti brídke sólze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bridkóst Frazemi s sestavino bridkóst:
kélih bridkósti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga,
zádnja bríga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brísati bríšem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brísati jo bríšem jo
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga,
nabrúšen kot brítev,
óster kot brítev
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bríti bríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bríti Frazemi s sestavino bríti:
nôrce bríti iz kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bríti se Frazemi s sestavino bríti se:
bríti se na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brítof Frazemi s sestavino brítof:
kúrji brítof
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
povédati v bŕk kómu kàj,
režáti se v bŕk kómu,
smejáti se v bŕk kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg,
vólčji brlòg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brstéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
brúhati Frazemi s sestavino brúhati:
brúhati kot vídra,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
brúhati žólč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brúhniti Frazemi s sestavino brúhniti:
brúhniti v sméh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brúsiti Frazemi s sestavino brúsiti:
brúsiti nôge,
brúsiti pête
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bŕzdati Frazemi s sestavino bŕzdati:
bŕzdati jêzik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati,
dobíti jíh po búči,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [pa] búča,
tó so búče,
zvíta búča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
búčka Frazemi s sestavino búčka:
búčke prodájati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
budíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
budíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
búhniti Frazemi s sestavino búhniti:
krí je búhnila kómu v glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
búmerang Frazemi s sestavino búmerang:
udáriti [nazáj] kot búmerang,
vráčati se kot búmerang kómu/kàj,
vrníti se kot búmerang kómu/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bútati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Butala ga je po glavi.1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bútati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bútniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Cáhejev Frazemi s sestavino Cáhejev:
Cáhejeva nedélja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cáker Frazemi s sestavino cáker:
v cáker hodíti s kóm/čím
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
calendas graecas Frazemi s sestavino calendas graecas:
ad calendas graecas
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso,
íti v Canósso,
odíti v Canósso,
odpráviti se v Canósso,
podáti se v Canósso,
pót v Canósso,
príti v Canosso
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cárski Frazemi s sestavino cárski:
cárski réz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu,
pustíti kóga na cedílu,
púščati kóga na cedílu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cedíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cedíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cedíti se Frazemi s sestavino cedíti se:
méd in mléko se cedí(ta) kjé kómu,
mléko se šè cedí iz úst kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cél Frazemi s sestavino cél:
cél církus,
jè cél církus,
na célem svétu,
napraviti cél církus,
narediti cél církus,
nastál je cél církus,
odnêsti célo glávo,
odnêsti célo kóžo,
po célem svétu,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína,
čŕna celína,
nôva celína,
oráti celíno,
pêta celína,
stára celína,
zelêna celína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
celíti in céliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
celíti se in céliti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cementírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
céna-esamostalnik ženskega spolavrednost blaga ali storitev
- cena za kaj
- , cena v čem
- , cena na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj],
popóprane céne,
za nobêno céno,
za vsáko céno,
zasoljêna céna,
zasoljêne céne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ceníti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ceníti se -í se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt,
iméti nôge têžke kot cènt,
têžek kot cènt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
céntercênter -trasamostalnik moškega spolasredišče
- center za koga/kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim
- , centri po čem, kod
vodilna ustanova
- center za kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
centrála-esamostalnik ženskega spolavodilno središče
- centrala za kaj
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
posredovalna naprava za zveze, povezave
- centrala za kaj, koliko
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
centralizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
centrírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cép Frazemi s sestavino cép:
bèt s cépom odbíjati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cépati Frazemi s sestavino cépati:
cépati kot múhe
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cepidláčiti Frazemi s sestavino cepidláčiti:
cepidláčiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cepíti in cépiti -im
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cépiti Frazemi s sestavino cépiti:
cépiti dláko,
dláko cépiti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cepíti se in cépiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cérkev Frazemi s sestavino cérkev:
bíti kàkor ámen [v cérkvi],
bíti kot ámen [v cérkvi],
kot pès v cérkvi,
tího kot v cérkvi,
tišína kot v cérkvi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cerkvén Frazemi s sestavino cerkvén:
réven kot cerkvéna mìš,
ubóg kot cerkvéna mìš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cêsar Frazemi s sestavino cêsar:
slúžiti cesárja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cesarjeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
césta-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - cesta v/na
- , cesta od/do/iz
- , cesta med/ob/pri
- , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
mériti césto,
ostáti na césti,
pognáti kóga na césto,
postáviti kóga na césto,
premériti césto,
vréči kóga na césto,
znájti se na césti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn,
lagáti kot cigàn
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cijáziti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cílj-asamostalnik moškega spolamesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
- cilj česa
- , cilj za kaj/koga
- , cilj o čem
- , cilj pri čem, kje
- , cilj v čem, kdaj
- , cilj po čem/kom, kako
- , cilj pred čim, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cíljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cíljati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cíniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus,
cél církus,
délati církus,
jè cél církus,
napraviti cél církus,
naredíti cél církus,
nastál je cél církus,
zgánjanje církusa,
zgánjati církus
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cítrati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cmériti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolslabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cmériti se Frazemi s sestavino cmériti se:
cmériti se kot mila jera
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
cmòk v ústih,
iméti cmòk v gŕlu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja,
bíti cókla za kóga/kàj,
postáti cókla razvôja,
postáti cókla za kóga/kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cóna-esamostalnik ženskega spolanamembno območje, predel
- cona v/na čem, kje
- , cona za kaj/koga
- , cona med čim, kje, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta,
bíti pod copáto,
iméti kóga pod copáto,
íti po copátah,
postáti copáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
copátar Frazemi s sestavino copátar:
copátar
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
crédo Frazemi s sestavino crédo:
kot Pilát v crédo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cŕkniti Frazemi s sestavino cŕkniti:
cŕkniti od sméha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
crkováti Frazemi s sestavino crkováti:
crkováti od sméha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cühta Frazemi s sestavino cühta:
pijàn kák cühta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra,
ne bíti iz cúkra,
sládek kàkor cúker
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
curljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cvèsti -cvetèm
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa,
bíti v pólnem cvétu,
rdèč kàkor mákov cvét,
rdèč kot mákov cvét,
v cvétu lét,
v cvétu mladósti,
v cvétu življênja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvetéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cvetéti Frazemi s sestavino cvetéti:
pôsel cvetè [kómu],
róžice cvetíjo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju,
bódi v cvétju,
bodíte v cvétju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvétka Frazemi s sestavino cvétka:
bíti [práva] cvétka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvréti -cvrèm
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cvréti jo -cvrèm jo
nedovršni glagol,
glagol premikanjaneknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
cvréti se -cvrèm se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čákati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čákati Frazemi s sestavino čákati:
čákati [na] prínca na bélem kônju,
čákati na svôjih pét minút [sláve],
čákati na zelêno lúč za kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čárati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čaróvnica Frazemi s sestavino čaróvnica:
lòv na čarôvnice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čàsčásasamostalnik moškega spolapotek, trajanje vsega v prostoru
omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
- čas od/do česa
- , čas brez česa/koga
- , čas iz česa, od kdaj
- , čas po čem/kom
- , čas pri čem/kom
- , čas pred čim/kom
- , čas med čim/kom
- , čas s kom/čim
- , čas na čem, kje
- , čas v čem, kje
- , čas ob kom/čem, kdaj, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čásnikarski Frazemi s sestavino čásnikarski:
[čásnikarska] ráca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
délati část svôjemu iménu,
iméti kóga/kàj v [velíki] části,
iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne zdéti se pod častjó kómu kàj,
zdéti se pod častjó kómu kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
částen Frazemi s sestavino částen:
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
častíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
častíti Frazemi s sestavino častíti:
častíti kóga kot mesíjo,
častíti zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čaščênje Frazemi s sestavino čaščênje:
čaščênje zlátega teléta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čebéla Frazemi s sestavino čebéla:
délaven kot čebéla,
marljív kot čebéla,
príden kot čebéla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čebélica Frazemi s sestavino čebélica:
délaven kot čebélica,
marljív kot čebélica,
príden kot čebélica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku,
šuméti kot v čebelnjáku,
vréti kot v čebelnjáku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čebèr Frazemi s sestavino čebèr:
bíti pijàn kot čebèr,
iméti glávo kot čebèr
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čečkáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
slabšalno1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čeljúst Frazemi s sestavino čeljúst:
čeljúst páde dôl kómu,
čeljúst se pobési kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čemériti se -im se
tudi čmériti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čeméti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti /Sproščeno/ je čemel (v senci).1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čèp Frazemi s sestavino čèp:
bíti pijàn kot čèp,
nacedíti se kot čèp,
opíti se kot čèp,
pijàn kot čèp,
tŕd kot čèp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čepéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah /Potuhnjeno/ je čepel (v senci).1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čepéti Frazemi s sestavino čepéti:
čepéti kot kóklja [na jájcih],
čepéti za pečjó
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čepíti čépim
in čépiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
česáti čéšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čestítati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte,
ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj,
pobráti svôjih sédem čéšpelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
četŕt Frazemi s sestavino četŕt:
akadémska četŕt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga,
dáti kóga na čêvelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čìč Frazemi s sestavino čìč:
čìč je nìč,
čìč ne dá nìč,
čìč níma nìč,
čìč v nìč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Číč Frazemi s sestavino Číč:
glásen kot Číč,
kričáti kàkor Číč,
vpíti kot Číč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
číst Frazemi s sestavino číst:
bíti čístih rôk,
číst kàkor kristál,
číst kàkor studénec,
číst kot kristál,
číst kot lílija,
číst kot ríbje okó,
číst kot sólza,
čísta formálnost,
číste rôke,
čístih rôk,
iméti číste rôke,
iméti čísto vést,
nalíti kómu čístega vína,
natočíti kómu čístega vína,
ne iméti čístih rôk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čístiti -im
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čístiti Frazemi s sestavino čístiti:
čístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čístiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
číški (číčki) Frazemi s sestavino číški (číčki):
kísel kàkor číški (číčki) vrísk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čívkati Frazemi s sestavino čívkati:
vrábci [na stréhi] žé čívkajo [o čém, da],
žé ptíčki čívkajo [o čem, da]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čléniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
člôvek-ékasamostalnik moškega spolanavadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
člôvek Frazemi s sestavino člôvek:
bíti člôvek s téga svetá,
člôvek brez hrbteníce,
člôvek stárega kopíta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
človéštvo Frazemi s sestavino človéštvo:
stàr kot človéštvo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čolnáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik,
vpíti kot črédnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
črevó Frazemi s sestavino črevó:
pót se vléče kot kúrja čréva,
vléči se kot kúrja čréva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕhniti Frazemi s sestavino čŕhniti:
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕhniti ne bév ne mév,
ne čŕhniti niti beséde,
ne čŕhniti niti besédice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕka Frazemi s sestavino čŕka:
od pŕve do zádnje čŕke
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕn Frazemi s sestavino čŕn:
bíti čŕn kot nóč,
bíti na čŕni lísti,
čŕn dán,
čŕn kot cigàn,
čŕn kot hudíč,
čŕn kot katrán,
čŕn kot nóč,
čŕn kot óglje,
čŕn kot zamórec,
čŕna celína,
čŕna dúša,
čŕna kúga,
čŕna lísta,
čŕna lúknja,
čŕna nehvaléžnost,
čŕna ôvca,
čŕna píka,
čŕna smŕt,
čŕne mísli,
čŕne srájce,
čŕne števílke,
čŕni dnévi,
čŕni fónd,
čŕni kontinènt,
čŕni mádež,
čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím,
čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím,
čŕni pétek,
čŕno zlató,
délati kot [čŕna] živína,
dobíti čŕni mádež,
dobíti čŕno píko,
doživéti čŕn dán,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti čŕni mádež,
iméti čŕno dúšo,
iméti čŕno píko,
iméti [svój] čŕn dán,
kàj ni takó čŕno, kot,
odpráviti čŕni mádež,
prislúžiti si čŕno píko,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
slíkati vrága bòlj čŕnega, kot je v resníci,
v čŕnih bárvah,
vdájati se čŕnim míslim,
vrág ni takó čŕn, kot,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
črnéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čŕni Frazemi s sestavino čŕni:
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kot je za nóhtom čŕnega,
zadéti v čŕno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕniti -im
in črníti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čŕniti se -im se
in črníti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
črnosrájčnik Frazemi s sestavino črnosrájčnik:
črnosrájčnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čŕtati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod (S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čŕtati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čŕv Frazemi s sestavino čŕv:
godíti se kómu kot čŕvu v lóju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čudíti in čúditi -im
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čudíti se in čúditi se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čústven Frazemi s sestavino čústven:
brénkniti na čústveno strúno,
igránje na čústvene strúne,
zaigráti na čústvene strúne,
zaigráti na čústveno strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čustvováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čutíti in čútiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj Čutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čutíti se in čútiti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čúvati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čúvati Frazemi s sestavino čúvati:
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čúvati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
čvekáti -ám
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slabšalno1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà,
ne rêči ne dà ne nè,
odgovárjati z dà ali nè,
odgovoríti z dà ali nè,
rêči dà [kómu/čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáhniti Frazemi s sestavino dáhniti:
dáhniti [véliki] dà
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dajáti -dájem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja11.
knjižno pogovorno,
čustvenostno,
navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj Želodec ga /kar preveč/ daje.11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dajáti Frazemi s sestavino dajáti:
dajáti [částno] besédo [kómu],
dajáti kàj na brádo,
dajáti kàj na svêtlo,
dajáti na krédo,
dajáti [právi] tón čému,
dajáti svój pečát čému,
dajáti v ísti kòš,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kričáti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dajáti na -dájem na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dajáti se -dájem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dajáti se Frazemi s sestavino dajáti se:
dajáti se v zobé kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dálje Frazemi s sestavino dálje:
in karavána gré dálje,
in takó dálje,
vídeti dálje od svôjega nósa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dáljši Frazemi s sestavino dáljši:
bíti šírši kot dáljši
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Dámoklejev (dámoklejev) Frazemi s sestavino Dámoklejev (dámoklejev):
Dámoklejev (dámoklejev) mèč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dándnévasamostalnik moškega spolaobdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
- dan v/pri/ob čem/kom
- , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - dan po
- , dan pred
- , dan za
- , dan na
- , dan z/s/brez
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dánes Frazemi s sestavino dánes:
bíti od dánes do jútri,
dánes z bètom, jútri s psòm,
od dánes do jútri,
živéti od dánes do jútri,
življênje od dánes do jútri,
životárjenje od dánes do jútri
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
daníti se -ím se
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov),
brezosebnozačeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Dánska Frazemi s sestavino Dánska:
nékaj gnílega je v dežêli Dánski
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dár-úsamostalnik moškega spoladano v last brez plačila
- dar česa
- , dar od koga/česa, od kod
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
darováti -újem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáti dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat Nekatere rude dajo velik odstotek železa.6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj Dal je poklicati k sebi služabnike.10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo,
čìč ne dá nìč,
dáti besédo [kómu],
dáti [částno] besédo [kómu],
dáti ga na zób,
dáti [jíh] kómu na góbec,
dáti [jíh] kómu po góbcu,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kàj ad acta,
dáti kàj na brádo,
dáti kàj na strán,
dáti kàj na svêtlo,
dáti kóga na čêvelj,
dáti kóga na pránger,
dáti kóga na rešêto,
dáti kóga v kládo,
dáti kóga v kòš,
dáti kóga v lúknjo,
dáti kóga/kàj na bóben,
dáti kóga/kàj na tapéto,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
dáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
dáti kóga pod kòš,
dáti kóga/kàj pod lúpo,
dáti kóga/kàj v žéhto,
dáti kómu banáno,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu êno na góbec,
dáti kómu êno po góbcu,
dáti kómu êno po ríti,
dáti kómu kájlo,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti kómu pêlin,
dáti kómu po nósu,
dáti kómu po pŕstih,
dáti kómu pópra,
dáti kríla kómu,
dáti na krédo,
dáti nôge pod pázduho,
dáti [právi] tón čému,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
dáti svój pečát čému,
dáti v èn lônec,
dáti v ísti kòš,
dáti vsè od sêbe,
dáti zelêno lúč za kàj,
ne dáti glasú od sêbe,
ne dáti níti fícka,
ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj,
ne dáti [níti] prebíte páre,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dáti na dám na
nedovršni glagol,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáti se dám se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj On se da motiti/pregovoriti/prepričati.1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáti se Frazemi s sestavino dáti se:
dáti se dôl [s kóm],
dáti se kómu speljáti na léd,
dáti se v zobé kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek,
plačáti dávek čému/na kàj, za kàj,
plačáti kŕvni dávek,
pobírati kŕvni davek,
zmánjšati kŕvni dávek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dáviti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dáviti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
debatírati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dêbel-éla -opridevnikrazsežen, obsežen
- kaj biti debel od–do česa, koliko
- , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
tolst, rejen, masten
- kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dêbel Frazemi s sestavino dêbel:
čàs debélih kráv,
dêbel je za ušési,
dêbel kot pólh,
dêbel kot sód,
debéla láž,
debéla léta,
iméti [dêbel] krompír,
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slón,
léta debélih kráv,
obdóbje debélih kráv,
sédem debélih kráv,
sédem debélih lét,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
debéli Frazemi s sestavino debéli:
iméti za óstrim debélo,
tá je pa debéla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
debélo Frazemi s sestavino debélo:
debélo lagáti,
debélo se zlagáti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déci Frazemi s sestavino déci:
íti na mínus dvá déci,
odíti na mínus dvá déci
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déddèd dédasamostalnik moškega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dedováti -újem
in dédovati -ujem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
defékt-asamostalnik moškega spolaokvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dehtéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
neobčevalno knjižno kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
deklarírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj navadno z besedami javno izraziti, izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Stranka je /spretno/ deklarirala svoj program in nazor.
2.
kdo/kaj navesti, navajati kaj ‘podatke’
Deklarirali so tovor na ladji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
deklarírati se za -am se za
dovršni in nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj opredeliti, opredeljevati se za koga/kaj
Parlament se je deklariral za sprejem določenih predlogov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
deklè Frazemi s sestavino deklè:
deklè môjih sánj,
deklè svôjih sánj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déklica Frazemi s sestavino déklica:
déklica za vsè
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dekodírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol razumevanja kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
dél-asamostalnik moškega spolasestavina
- del česa
- , del za kaj
- , del s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
délati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim Dela proti svoji vesti.2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost' Delajo korake/grehe /kupčije.5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délati Frazemi s sestavino délati:
délati církus,
délati část svôjemu iménu,
délati iz komárja slóna,
délati iz múhe slóna,
délati iz mušíce kônja,
délati kàj z lévo rôko,
délati kàkor vòl,
délati kómu medvédjo uslúgo,
délati kot [čŕna] živína,
délati kot kònj,
délati kot navít,
délati kot obséden,
délati kot stròj,
délati kot zamórec,
délati na lástno pést,
délati ôsla iz kóga,
délati račún brez krčmárja,
délati s kóm/čím kot svínja z méhom,
délati s kóm kot z živíno,
délati síve lasé kómu,
délati špágo,
délati za bôžji lón,
délati za svój žèp,
délati za štíri,
délati za trí,
désna rôka ne vé, kaj déla léva,
desníca ne vé, kaj déla levíca,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
levica ne vé, kaj déla desníca,
ne délati sívih lás kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
délati na -am na
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno kdo/kaj izražati delovni odnos na čem
Delajo na projektu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délati proti -am proti
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délati za -am za
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delovati za koga/kaj
Dela za otroke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délavec Frazemi s sestavino délavec:
délavec je hlebovec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
délaven Frazemi s sestavino délaven:
délaven kot čebéla,
délaven kot čebélica,
délaven kot mrávlja,
délaven kot mrávljica
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
délavski Frazemi s sestavino délavski:
délavski práznik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
delegát-asamostalnik moškega spolapooblaščenec, odposlanec
- delegat česa/koga
- , delegat na/v čem, kje
- , delegat iz česa, od kod
- , delegat za kaj/koga
- , delegat s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
delegírati za -am za
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.
2.
iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
delíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
delíti Frazemi s sestavino delíti:
delíti pêlin,
delíti pléve od zŕna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
delíti z -ím z
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6046 zadetkov.