Tiskanje

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a1 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a2 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a3 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a ► a prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aa1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aa2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abcerung

1/90 (jetika) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abcerunga

1/90 (jetika) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abcigati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abcigštajn m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abeceda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abeceda ► abėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

nekdaj

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecednik gl. platentof

geselski sestavek / kazalka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

aberveznik m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abnormalen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abnormalno

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

ekspresivno petdeseti rojstni dan

ekspresivno

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

ekspresivno

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abramati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abranek

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abranka ► ˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abrihtati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abrihterica ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abrnje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolutno prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abzec m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abzecati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abzecžaga ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ac medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

v obliki aciklični

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

Adam ► ▪ˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adidaska ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adíjo medmet [adíjo]

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

ekspresivno

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adijo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adnajst gl. ednajst

geselskega sestavka še ni / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adres m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adresa

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adresa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

A-drog m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adut

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adut m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advent

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advent m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advènt in advént advénta samostalnik moškega spola

ađˈƀent, ađƀẹ̀ːnt

advent

za ađˈvent sa nasíːlẹ [tọ́ːpu facaˈlat]

adventen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advokat

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advokat m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

za katerega je potreben kisik

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeroplan gl. eroplan

geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

ki je v zvezi z afektom 1.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

afna ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afnati se nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

afrajbati d.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

afteljc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aga ► ▪ˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agac ► ˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agent ► aˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Agica ► ▪ˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agin

2/36 (blazina za pod glavo) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

àh medmet

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

tudi s ponovljeno črko h

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ah medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahá1 in ahà členek

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

aha

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aha medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aha medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aha ► aˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahac m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aher

2/62 (petra) / komentar / karta / gradivo h karti
2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aher m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahker

2/31 (shramba) / komentar / karta / gradivo h karti
2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahlje ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

ahtati

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahtati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahtati nedov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahtati se

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahtovka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

àj medmet

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

izraža, da je govorec prijetno presenečen

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

aj medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aj1 povdk.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aj

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aj ► ˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

aja1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aja2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aja3 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aja ► aˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

ETIMOLOGIJA: ↑aj

ajati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajbiš m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajča medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajčati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajčkati

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajčkati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

neformalno

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajda

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajda gl. gejda

geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajda ► ˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

ajde medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

ajdi medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdijo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdnek m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdov

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdovica

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajduh medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajduš medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

ajej medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajer

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajeršpajz m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajfej

2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajfer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajferzihtik prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajfranje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajfrati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajfrati nedov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajhati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajhati se

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajikati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmahc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmar

2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmar

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmarelj

2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmerček m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmpar

2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmprem m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmpremov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajncigati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfah

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfah prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfah

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfak gl. ajnfah

geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfoh prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfoh ajnfoh ajnfoh pridevnik

áːjnfox, àːjnfox

navaden, preprost

kúːfər je pa ƀìəu̯ nawàːđn̥, áːjnfox

áːjnfox čìːkl’a

PRIMERJAJ: navaden

ajnfrštondati se dov.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnlasati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnliftati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnpintdekelj ajnpintdekeljna samostalnik moškega spola

ˈajnpintḓẹ̀ːkl̥

krstna odejica

za kə̀rst sa đjàːlẹ ˈajnpintđẹ̀ːkl̥

PRIMERJAJ: krstna odejica, portinfant

ajnrikati d.+nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajns

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnšlag m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnšpaniger m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnumar ► ˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnžuh m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àjoj in ajòj in àjôj medmet

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àjs medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

ajs medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajs

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajs

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajta ► ˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

ki je v zvezi z ajurvedo

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzemponer m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzenpon

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ak1 povdk.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ak

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akacija gl. ahac

geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akelj m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

aklih

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aklih prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akliš prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aklišen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akne

1/78 (mozolj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ako ► ˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akorávno veznik [akoráu̯no]

starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka

starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti

ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno

akord ► aˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akrila

2/61 (skedenj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

aks

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aks m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aksa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aksa ► ˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktovka gl. ahtovka

geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akumulator m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akupunktura ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akurat

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Al simbol

simbol za kemijski element aluminij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij

ala

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ala medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ala

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ala ► ˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

albertov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alboretum m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

album m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

ale medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alej m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alejast prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aleksander m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.2.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

aleluja

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aleluja

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alergičen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

takó, da se pojavi alergični odziv

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alergija ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

alfa

2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alfa ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

alga ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alga ► ˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali ► ˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali ► alė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ali ► ˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

alije ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

aliti nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkatencev ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkatenka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alko m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkohol m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkohol ► alkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkotest gl. balon

geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

privzdignjeno univerza

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

almožna

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

alo medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

ki je v zvezi z alpinci 1.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alt sklop

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

altar

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

altroke prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

altroža ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aluminij m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

ki je v zvezi z aluminijem

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

am m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ama prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

amba

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambulanta ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amej

1/23 (usta) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amen

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amen m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanec m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanski prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikansko

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ameriški prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ami m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amik

1/139 (prijatelj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amiko

1/139 (prijatelj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ámm; in êmm medmet

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

amortizacijo 2.1.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

iz financ in računovodstva

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

amožnja ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampak

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampar

2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

amprem m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampremov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

am vzeti

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ana ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ana ► ▪ˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

za katerega ni potreben kisik

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

kdor ne zna brati, pisati

ekspresivno

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka]

ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna

ETIMOLOGIJA: ↑analfabet

ananas m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ananasov prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anča ► ▪ˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anče ► ▪ˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ančika ► ▪ˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

andito

2/22 (veža) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

andlati

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

andoht ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andre ► ▪ˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost]

lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androsen m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ane prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anfačen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anfačno

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anfak prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anfak

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angel

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angel m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angel ► ˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelc m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelc m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelček

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelček m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelec

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelski

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelski prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angina ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angina ► aŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angleški prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angleško

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anino s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anino ► ˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anjemuk medm.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anjoš

1/127 (tašča) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anka

1/61 (kolk) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ankatencev ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ankatenka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anko

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anko ► ˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ankohol m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ankrat prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

antedoj m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antena ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antha

2/51 (brisača) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antha anthe samostalnik ženskega spola

áːntxa

brisača

ta nawàːđna áːntxa

pərtèːna áːntxa

štíːkana [áːntxa]

áːntxa s fʀóːnznẹ

áːntxa zə monoǥràːməm

PRIMERJAJ: brisnica

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antifriz m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antikrist

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antikrist ► antėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antil-

2/6 (podboj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

antlanje s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antlati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antliher m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antlja

2/51 (brisača) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anton1 m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anton ► ▪anˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antonje ► anˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antres m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antretati d.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvelja

2/51 (brisača) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvelja ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvert ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvila

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvilja ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aparat m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aparat ► apaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apetit

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apetit m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apetitlih prisl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnar

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnast

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnen

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnenica

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnenica ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnenica gl. furen

geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnenica ► japˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnica

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apno

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apno s