a člen.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
abonmá-jasamostalnik moškega spolaplačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ac medm.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
afêra-esamostalnik ženskega spolaodmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spolapodjetje za posredniške posle
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
obveščevalni urad
- agencija za kaj
- , agencija v/na čem, kje
- , agencija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aha medm.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ahac m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ahlje ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ahtati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ajda gl. gejda
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ajfrati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ajnfoh prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ajnfrštondati se dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
akacija gl. ahac
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
akcènt-êntasamostalnik moškega spolaizstopajoča stvar, vsebina
- akcent česa
- , akcent v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ákcija-esamostalnik ženskega spolaorganizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aks m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
alt sklop
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
altroke prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
altroža ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
amožnja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
andoht ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
angelc m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
anjemuk medm.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
antedoj m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
antvert ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
antvilja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
aparát-asamostalnik moškega spolapriprava
- aparat za kaj
- , aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
organizirana skupina ljudi za določena dela
- aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
dokumentacija
- aparat s čim, kako
- , aparat v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
apnenica gl. furen
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ara gl. leca
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
arašid gl. babačiči
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
aréna-esamostalnik ženskega spolaprostor za javno nastopanje
- arena v čem, kje
- , arena po čem, kod
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
asla m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
aston vez.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
avantúra-esamostalnik ženskega spoladogodivščina
- avantura s kom/čim
- , avantura pri čem/kom, kje
tvegano dejanje, nevaren poskus
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avcigar m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avpegirati se dov. in nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avsbajs m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avtobus gl. korjera
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avtomát-asamostalnik moškega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
azíl-asamostalnik moškega spolazavod, zavetišče
- azil za koga/kaj
- , azil s kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
azo vez.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
baba ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
babačiči m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
babica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
babica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
babnica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bačkar m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bagerli m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bahač gl. parolež
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bajbica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bajsati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bajta ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bakan prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bakla gl. fagla, lukež, ruševica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bakla ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bal m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bala ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
balinišče gl. žnora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
baliža ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bambola ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bana ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bandera ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
banica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
banka ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
baraka gl. guta
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
barantač gl. gondljar
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
barantati gl. glihati, glihati se, gondljati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
barufa ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
barufant m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
basati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
basati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
baštard m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bavcast prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bavda ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bavdati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bavec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bavha ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
báza-esamostalnik ženskega spolaosnova, podlaga
- baza česa
- , baza za koga/kaj
zbirka podatkov
- baza česa/koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
- , baza o čem/kom
izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
- baza koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
becirk m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
becniti dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bečirati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
beganica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bejda ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bejkarica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beka ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
belf m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
belfan prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
belimbati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
belka gl. snežna
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bendima ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
berač gl. petlar
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beračenje gl. gula
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beračica gl. petlarica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
berdebevnica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beroka ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bes gl. bos
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beséda-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - beseda o
- , beseda za
- , beseda z/s
- , beseda med
- , beseda pri
- , beseda proti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bešnja gl. višnja
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beštandtajl m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beštja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
betela ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beton m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
betula ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bevnica gl. velnica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bevskati gl. brevsati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bezeg gl. bezovec
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
beznica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bezniti dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bezovec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bilka gl. makala
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
binika gl. vinika
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
binklja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bircnagelj m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
birža ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bítje-asamostalnik srednjega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bizen m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bizna ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bjondast prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blagor gl. blozer
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blagosloviti gl. požegniti
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blamírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blamírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blanja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blanšírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blazina ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blažji m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blejati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blek m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blesti gl. vilesti
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blizu prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blížnji-a -epridevnikneoddaljen
- kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
bližji, soroden, duhovno povezan
- kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
- , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
- , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
blond gl. bjondast
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blozer m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
blúziti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slengovsko1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bob m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bóbnati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bobovnik m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boča ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bočati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bočo m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bodeča neža gl. kompava, mačna, neža
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bodelj m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bog m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bog prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bogatéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bogatíti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bogcova hruškica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bogpomaj m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bogpomaj medm.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bojázen-znisamostalnik ženskega spolastanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
- bojazen pred kom/čim
- , bojazen zaradi/glede koga/česa
- , bojazen o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boječ gl. bavcast, trešljast, ustrašen
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bojeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bojeváti se za -újem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bojkotírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bojna črta gl. švarmlinija
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boklja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bóksbôksasamostalnik moškega spolaločen ograjeni prostor
- boks za kaj
- , boks v/na čem, kje
- , boks na kaj/koliko
- , boks s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolánbôlna -opridevniknezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolan prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolan prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolcen m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boléhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bolgati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolha ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boljši gl. gorši
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolskalica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolskati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolščati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bolt m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bombola ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bonbon gl. bonč
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bonč m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bončan prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bondrati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bor gl. borovec
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
borg m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
boríti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
borovec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
borovnica gl. črnica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
borša ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bortoh m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bos m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bosice ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bôsti bôdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bôsti iz bôdem iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bôsti se bôdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
boška ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
boter gl. nunec
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
botra gl. nuna
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Bovčan m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Bovčanka ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Bovec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bovški prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bóžati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
božec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božec prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božičeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
božja martra
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božja oblast
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božja pot
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božjast gl. božja oblast
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
božji žlak
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bračulet m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bramor gl. podjedica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
braníti in brániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bràtbrátasamostalnik moškega spolamoška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brat m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bráti bêrem
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj brala.2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bravec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brazda gl. cilja
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brca gl. cebalo
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
breberica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brečati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brečla ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bremeníti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brencati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brencelj gl. mušon
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brentati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brest gl. lam
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brevsast prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brevsati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
breztoles
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brgeše ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brigati se gl. kimrati se
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brina ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brince ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brinje gl. smrlinje
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brisača gl. obrisalka, antvilja
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brísati bríšem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brísati jo bríšem jo
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
briškola ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bríti bríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
britoh m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
briža ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brjolič m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brki gl. muštace
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brlivka gl. mežla
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brnje ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brodlja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brozer gl. blozer
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brskati gl. štrefiti, štrefnati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brstéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brštucin m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brufol m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bruhati gl. kozlati, rigati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brumen prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brusilo gl. štrajhar
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brusnica gl. farjeva moda, medvejka
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bruzlja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bruzljica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brv ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brvada ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
brzla ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
brznati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bržada ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bržadlja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
budíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
budíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bukov prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bukve ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bula gl. gumpa
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bula ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Bular m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bulica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bulja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bunja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bura ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
burf m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
burkle ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
burmus m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
busola ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bušniti dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
butara gl. faš
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bútati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Butala ga je po glavi.1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bútati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
butli m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bútniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
bužina ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bužiti nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
bzikati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cagar m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cagovati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cagovec m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cah
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cajh m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cajt m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cajtenge ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cajzelc m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cavfati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cebalo s
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cebati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cebniti nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cedilo gl. rejt
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cedíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cedíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cegla ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ceglica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cejgelc m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cel prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
celíti in céliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
celíti se in céliti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
celtna ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cemba ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cembati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cementírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cempin m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
céna-esamostalnik ženskega spolavrednost blaga ali storitev
- cena za kaj
- , cena v čem
- , cena na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ceníti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ceniti gl. obdati, šacati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ceníti se -í se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
céntercênter -trasamostalnik moškega spolasredišče
- center za koga/kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim
- , centri po čem, kod
vodilna ustanova
- center za kaj
- , center v/na čem, kje
- , center s čim/kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
centrála-esamostalnik ženskega spolavodilno središče
- centrala za kaj
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
posredovalna naprava za zveze, povezave
- centrala za kaj, koliko
- , centrala v/na čem, kje
- , centrala s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
centralizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
centrírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cepanica gl. šajta
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cepati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cepin gl. cempin, pikelj
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cepíti in cépiti -im
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cepiti gl. pelcati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cepíti se in cépiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cepniti dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cerati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cerati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ceringa ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cesarjeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
césta-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - cesta v/na
- , cesta od/do/iz
- , cesta med/ob/pri
- , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ceton m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cev gl. lavf, ror
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cevlje s
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cigajnar m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cigajnarica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cigan gl. cigajnar
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ciganka gl. cigajnarica
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cijáziti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cijaziti gl. cirati se, trantorati, trantorati se
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cijaziti se gl. cirati se, trantorati, trantorati se
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cikorija ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cílj-asamostalnik moškega spolamesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
- cilj česa
- , cilj za kaj/koga
- , cilj o čem
- , cilj pri čem, kje
- , cilj v čem, kdaj
- , cilj po čem/kom, kako
- , cilj pred čim, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cilja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cíljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ciljati gl. šajbati, šicati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cíljati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cimati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cimber m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cimper m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cimprati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cincar m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cincati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cinek m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cingalica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cingati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cingel m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cíniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cinkati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cinkel m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cipelgavba ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cítrati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
ckati se nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cmera gl. brečla
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cmériti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolslabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cmok gl. nejkelc
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cokla gl. košpa
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
colinga ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cóna-esamostalnik ženskega spolanamembno območje, predel
- cona v/na čem, kje
- , cona za kaj/koga
- , cona med čim, kje, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
copata gl. čamp, potovfel, štepec, žok
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
costi nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cotati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cotenpok m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cotenpok prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covdra ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covdrna ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covpra ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covprati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covprnica ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covprnik m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
covsati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
crbisti nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
crkljati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
crkniti dov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
crleti nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cugati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cuker m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cukerjera ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cukrenpirerca ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cukrova ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cunja ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cura ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
curati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
curljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
cuza ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cuzati nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cuzelj m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cuzla ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cvander m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
cvejba ž
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 7109 zadetkov.