Tiskanje

a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a vez., knjiž.

1. v protivnem priredju za izražanje
1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
2. b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
  // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
  // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

neskl. pril.

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ 1. a razred

/ hotel A kategorije

♦

lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

á in à medm. (ā; ȁ)

1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Å

Predlog

Å samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

angstrem

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a

Predlog

2 a samostalnik ženskega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

A

Predlog

2 A samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

amper

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a

Predlog

3 a samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

ar

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aalto

Predlog

Aalta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

finski arhitekt

IZGOVOR: [álto], rodilnik [álta]

BESEDOTVORJE: Aaltov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aaltov

Predlog

Aaltova Aaltovo pridevnik

IZGOVOR: [áltou̯], ženski spol [áltova], srednji spol [áltovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)

1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abalienácija -e ž (á) redko alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abbe

Predlog

Abbeja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nemški fizik, optik in poslovnež

IZGOVOR: [ábe], rodilnik [ábeja]

BESEDOTVORJE: Abbejev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abbejev

Predlog

Abbejeva Abbejevo pridevnik

IZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]

ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏)

1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abdija

Predlog

Abdija in Abdija Abdije samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemski prerok

IZGOVOR: [abdíja], rodilnik [abdíja] in [abdíje]

BESEDOTVORJE: Abdijev

ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abdijev

Predlog

Abdijeva Abdijevo pridevnik

IZGOVOR: [abdíjeu̯], ženski spol [abdíjeva], srednji spol [abdíjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abdulah II.

Predlog

Abdulaha II. tudi Abdulah Drugi Abdulaha Drugega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

jordanski kralj

IZGOVOR: [ábdulah drúgi], rodilnik [ábdulaha drúgega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abece gl. abc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecéda -e ž (ẹ̑)

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédar -ja m (ẹ̑)

1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)

1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecédno

prisl.:

abecedno urejen seznam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abel

Predlog

1 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abel

Predlog

2 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški matematik

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abélard

Predlog

Abélarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]

BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abelard

Predlog

Abelarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelárt], rodilnik [abelárda]

USTREZNEJE: Abélard

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abélardov

Predlog

Abélardova Abélardovo in Abélardev Abélardeva Abélardevo pridevnik

IZGOVOR: prva oblika [abelárjeu̯/abelárou̯], ženski spol [abelárjeva/abelárova], srednji spol [abelárjevo/abelárovo]
druga oblika [abelárjeu̯], ženski spol [abelárjeva], srednji spol [abelárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abelov

Predlog

Abelova Abelovo pridevnik

IZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]

ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aberácija -e ž (á)

1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abesinec

Predlog

abesinca samostalnik moškega spola

manj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: abesinčev

PRIMERJAJ: Abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abesinec

Predlog

Abesinca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: Abesinčev

PRIMERJAJ: abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abesinija

Predlog

Abesinije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za Etiopijo

IZGOVOR: [abesínija], rodilnik [abesínije]

BESEDOTVORJE: Abesinec, Abesinka, Abesinčev, Abesinkin, abesinski

PRIMERJAJ: Etiopija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abesinka

Predlog

abesinke samostalnik ženskega spola

manj formalno abesinska mačka

IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]

BESEDOTVORJE: abesinkin

PRIMERJAJ: Abesinka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abesinka

Predlog

Abesinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]

BESEDOTVORJE: Abesinkin

PRIMERJAJ: abesinka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abesinski

Predlog

abesinska abesinsko pridevnik

IZGOVOR: [abesínski]

ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abhazija

Predlog

Abhazije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

neodvisna republika v Gruziji

IZGOVOR: [apházija], rodilnik [apházije]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abhazijec

Predlog

Abhazijca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Gruziji

v množini Abhazijci etnična skupina v Gruziji

IZGOVOR: [apházijəc], rodilnik [apházijca]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abhazijka

Predlog

Abhazijke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Gruziji

IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]

BESEDOTVORJE: Abhazijkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abhazijski

Predlog

abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnik

IZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol.
ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ablácija -e ž (á)

1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ablaktácija -e ž (á)

1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten

àbnormálno

prisl.:

otrok ima abnormalno veliko glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)

1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í)
ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

aboníran

-a -o:

aboniran je samo v Drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aborídžin ↑aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aborídžinski ↑aboríginski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aborigin

Predlog

aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spola

staroselec

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: aboriginov

PRIMERJAJ: Aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aborigin

Predlog

Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva v Avstraliji

v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski

PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aboriginka

Predlog

aboriginke in aboridžinka aboridžinke samostalnik ženskega spola

staroselka

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: aboriginkin

PRIMERJAJ: Aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aboriginka

Predlog

Aboriginke in Aboridžinka Aboridžinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica ljudstva v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: Aboriginkin in Aboridžinkin

PRIMERJAJ: aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abortíven -vna -o prid. (ȋ) med.

1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

ábotno

prisl.:

abotno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abraham

Predlog

abrahama samostalnik moškega spola

praznovanje petdesetletnice

IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]

PRIMERJAJ: Abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abraham

Predlog

Abrahama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]

BESEDOTVORJE: Abrahamov

ZVEZE: srečati Abrahama

PRIMERJAJ: abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abrahamov

Predlog

Abrahamova Abrahamovo pridevnik

IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]

ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)

1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abrazíja -e ž (ȋ)

1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ABS

Predlog

ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

protiblokirni zavorni sistem

IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ)
ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abs.

Predlog

okrajšava

absolvent; absolventka

absolutni

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolut gl. absolutum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)

1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

//

ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutíst -a m (ȋ)

1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolutizíran

-a -o:

absolutizirane ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)

1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)

1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

absolvíran

-a -o:

absolviran učiteljiščnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo

abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran

-a -o:

abstrahiran primer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstráktno

prisl.:

ne zna abstraktno misliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdno

prisl.:

absurdno groteskni ton drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne
// redko absurd: privesti stvar do absurdnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Abwehr

Predlog

Abwehra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

nemška obveščevalna služba v Tretjem rajhu

IZGOVOR: [ábver], rodilnik [ábvera]

BESEDOTVORJE: Abwehrov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Ac

Predlog

Ac samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aktinij

IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a cappella

Predlog

1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a cappella

Predlog

2 prislovna zveza

brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a. Chr. n.

Predlog

okrajšava

pred Kristusovim rojstvom

USTREZNEJE: pr. Kr., pr. n. št.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aco

Predlog

Aca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

IZGOVOR: [áco], rodilnik [áca]

BESEDOTVORJE: Acov redko Acev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Aconcagua

Predlog

Aconcague samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Andih

v prenesenem pomenu stena Aconcague

IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]

BESEDOTVORJE: aconcagovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Acov

Predlog

Acova Acovo redko Acev Aceva Acevo pridevnik

IZGOVOR: [ácou̯], ženski spol [ácova], srednji spol [ácovo] redko [áceu̯], ženski spol [áceva], srednji spol [ácevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Acquaviva delle Fonti

Predlog

Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]

BESEDOTVORJE: acquavivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Acre

Predlog

Acreja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]

BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

acrylan gl. akrilan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

A. D.

Predlog

okrajšava

v letu Gospodovem

IZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]

PRIMERJAJ: Gospodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

adágio

-a m

stavek ali skladba v tem tempu:

melanholičen adagio

Beethovnovi adagi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adagio

Predlog

1 adagia samostalnik moškega spola

počasno izvajanje tonov

skladba v počasnem tempu

IZGOVOR: [adádžo], rodilnik [adádža]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adagio

Predlog

2 prislov

počasi

IZGOVOR: [adádžo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adam

Predlog

Adama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ádam], rodilnik [ádama]

BESEDOTVORJE: Adamov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adamič

Predlog

Adamiča samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovenski priimek

IZGOVOR: [adámič], rodilnik [adámiča]

BESEDOTVORJE: Adamičev

ZVEZE: bronasta, srebrna, zlata medalja Bojana Adamiča, listina Bojana Adamiča

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adamičev

Predlog

Adamičeva Adamičevo pridevnik

IZGOVOR: [adámičeu̯], ženski spol [adámičeva], srednji spol [adámičevo]

PRIMERJAJ: Adamičeva ulica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adamičeva ulica

Predlog

Adamičeve ulice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime več ulic

IZGOVOR: [adámičeva úlica], rodilnik [adámičeve úlice]

PRIMERJAJ: Adamičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adamit

Predlog

adamita samostalnik moškega spola

pripadnik krščanske ločine

IZGOVOR: [adamít], rodilnik [adamíta]

BESEDOTVORJE: adamitov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adamitka

Predlog

adamitke samostalnik ženskega spola

pripadnica krščanske ločine

IZGOVOR: [adamítka], rodilnik [adamítke]

BESEDOTVORJE: adamitkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adamitski

Predlog

adamitska adamitsko pridevnik

IZGOVOR: [adamítski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adamov

Predlog

Adamova Adamovo pridevnik

IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]

ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptácija -e ž (á)

1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)

1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran

-a -o:

adaptirani prostori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Addison

Predlog

Addisona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

britanski zdravnik in znanstvenik

IZGOVOR: [êdison], rodilnik [êdisona]

BESEDOTVORJE: Addisonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Addisonov

Predlog

Addisonova Addisonovo pridevnik

IZGOVOR: [êdisonou̯], ženski spol [êdisonova], srednji spol [êdisonovo]

ZVEZE: Addisonova/addisonova bolezen

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátno

prisl.:

adekvatno se izraziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adelijina dežela

Predlog

Adelijine dežele samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del antarktične obale

IZGOVOR: [adelíjina dežêla], rodilnik [adelíjine dežêle]

BESEDOTVORJE: adelijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adelijina obala

Predlog

Adelijine obale samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Adelijino deželo

IZGOVOR: [adelíjina obála], rodilnik [adelíjine obále]

BESEDOTVORJE: adelijski

PRIMERJAJ: Adelijina dežela

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adelijina zemlja

Predlog

Adelijine zemlje samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime za Adelijino deželo

IZGOVOR: [adelíjina zêmlja], rodilnik [adelíjine zêmlje]

BESEDOTVORJE: adelijski

PRIMERJAJ: Adelijina dežela

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adelijski

Predlog

adelijska adelijsko pridevnik

IZGOVOR: [adelíjski]

ZVEZE: adelijski pingvin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adépt -a m (ẹ̑) knjiž.

1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem

adiabátno

prisl.:

adiabatno izoliran plin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjustíran

-a -o:

popolnoma adjustirana pošiljka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ muz. izvajati skladbo ad libitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adm.

Predlog

okrajšava

admiral

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrácija -e ž (á)

1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administratíven -vna -o prid. (ȋ)

1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

administratívno

prisl.:

administrativno določene cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrátor -ja m (ȃ)

1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administríranje -a s (ȋ)
1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen
2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač.
upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

admirál -a m (ȃ)

1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

admiral

Predlog

admirala samostalnik moškega spola

vojaški naziv

IZGOVOR: [admirál], rodilnik [admirála]

BESEDOTVORJE: admiralov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

admirálstvo -a s (ȃ)

1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adobe Illustrator

Predlog

Adobe Illustratorja samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe ilustrátor], rodilnik [adóbe ilustrátorja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adobe InDesign

Predlog

Adobe InDesigna samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe índizájn], rodilnik [adóbe índizájna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Adobe Photoshop

Predlog

Adobe Photoshopa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe fótošôp], rodilnik [adóbe fótošôpa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adópcija -e ž (ọ́) posvojitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíran

-a -o:

adoptirana hči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalín

adrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe

adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša

1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adút -a m (ȗ)

1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adútka -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adv.

Predlog

okrajšava

adventni

prislov

advokat; advokatinja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advent

Predlog

adventa samostalnik moškega spola

obdobje štirih tednov pred božičem

dogajanje, prireditve

IZGOVOR: [advènt], rodilnik [advênta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventist

Predlog

adventista samostalnik moškega spola

pripadnik adventizma

pripadnik Cerkve adventistov sedmega dne

IZGOVOR: [adventíst], rodilnik [adventísta]

BESEDOTVORJE: adventistov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventističen

Predlog

adventistična adventistično pridevnik

IZGOVOR: [adventístičən], ženski spol [adventístična], srednji spol [adventístično]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventistka

Predlog

adventistke samostalnik ženskega spola

pripadnica adventizma

IZGOVOR: [adventístka], rodilnik [adventístke]

BESEDOTVORJE: adventistkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adventizem

Predlog

adventizma samostalnik moškega spola

protestantsko versko gibanje, zlasti v Severni Ameriki

IZGOVOR: [adventízəm], rodilnik [adventízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑)

advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advokátka -e ž (ȃ) odvetnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ)

1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeróbični -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

áerodinámično

in aêrodinámično prisl.:

aerodinamično oblikovano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerofág -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén

aerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerosól -a m (ọ̑)

1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afar

Predlog

Afarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

v množini Afarji etnična skupina v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afár], rodilnik [afárja]

BESEDOTVORJE: Afar, Afarka, Afarjev, Afarkin, afarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afarka

Predlog

Afarke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afárka], rodilnik [afárke]

BESEDOTVORJE: Afarkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afarski

Predlog

afarska afarsko pridevnik

IZGOVOR: [afárski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano

prisl.:

afektirano govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aferíst -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afganistan

Predlog

Afganistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska država Afganistan

država v Aziji

IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]

BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afganistančev

Predlog

Afganistančeva Afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afganistančev

Predlog

afganistančeva afganistančevo pridevnik

IZGOVOR: [afgánistančeu̯], ženski spol [afgánistančeva], srednji spol [afgánistančevo] in [avgánistančeu̯], ženski spol [avgánistančeva], srednji spol [avgánistančevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afganistanec

Predlog

afganistanca samostalnik moškega spola

manj formalno afganistanski hrt

manj formalno afganistansko mamilo

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

PRIMERJAJ: Afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afganistanec

Predlog

Afganistanca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]

BESEDOTVORJE: Afganistančev

PRIMERJAJ: afganistanec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afganistanka

Predlog

Afganistanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afgánistanka], rodilnik [afgánistanke] [avgánistanka], rodilnik [avgánistanke]

BESEDOTVORJE: Afganistankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afganistanski

Predlog

afganistanska afganistansko pridevnik

IZGOVOR: [afgánistanski] in [avgánistanski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran

-a -o:

aficirano področje

♦

med. aficiran organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni

afiliíran

-a -o:

afiliirano podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki

afíno

prisl.:

afino povezane tvorbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afinitéta -e ž (ẹ̑)

1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afna

Predlog

afne samostalnik ženskega spola

pisno znamenje v IT

IZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afnáti se -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aforíst -a m (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina

aforístično

prisl.:

aforistično zasnovani dialogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afričan

Predlog

afričana samostalnik moškega spola

afriški slon

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

PRIMERJAJ: Afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afričan

Predlog

Afričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

BESEDOTVORJE: Afričanov

PRIMERJAJ: afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afričanka

Predlog

Afričanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričánka], rodilnik [afričánke]

BESEDOTVORJE: Afričankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afrika

Predlog

Afrike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]

BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afriški

Predlog

afriška afriško pridevnik

IZGOVOR: [áfriški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afriško-ameriški

Predlog

afriško-ameriška afriško-ameriško pridevnik

afriški in ameriški

IZGOVOR: [áfriško-amêriški]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afriško-azijski

Predlog

afriško-azijska afriško-azijsko pridevnik

afriški in azijski

IZGOVOR: [áfriško-ázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afriško-evropski

Predlog

afriško-evropska afriško-evropsko pridevnik

afriški in evropski

IZGOVOR: [áfriško-eu̯rópski]

PRIMERJAJ: afriški, evropski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfro -- v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfro... prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E ↑áfro

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afroameričan

Predlog

Afroameričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan

v ameriškem okolju temnopolti Američan

IZGOVOR: [áfroameričán] in [áfroameričàn], rodilnik [áfroameričána]

BESEDOTVORJE: Afroameričanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afroameričanka

Predlog

Afroameričanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američanka afriškega porekla ali temnopolta Američanka

v ameriškem okolju temnopolta Američanka

IZGOVOR: [áfroameričánka], rodilnik [áfroameričánke]

BESEDOTVORJE: Afroameričankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afroameriški

Predlog

afroameriška afroameriško pridevnik

nanašajoč se na Afroameričane

IZGOVOR: [áfroamêriški], ženski spol [áfroamêriška], srednji spol [áfroamêriško]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afro-ameriški

Predlog

afro-ameriška afro-ameriško pridevnik

IZGOVOR: [áfro-amêriški], ženski spol [áfro-amêriška], srednji spol [áfro-amêriško]

USTREZNEJE: afroameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afroazijski

Predlog

afroazijska afroazijsko pridevnik

afriški in azijski

azijski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfroázijski]

PRIMERJAJ: afriški, azijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afro-azijski

Predlog

afro-azijska afro-azijsko pridevnik

IZGOVOR: [áfro-ázijski]

USTREZNEJE: afroazijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Afrodita

Predlog

Afrodite samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

grška boginja ljubezni

IZGOVOR: [afrodíta], rodilnik [afrodíte]

BESEDOTVORJE: Afroditin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrodizíak -a m (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrodiziak

Predlog

afrodiziaka samostalnik moškega spola

spolno dražilo

IZGOVOR: [afrodízijak], rodilnik [afrodízijaka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrokaribski

Predlog

afrokaribska afrokaribsko pridevnik

karibski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfrokarípski], ženski spol [áfrokarípska], srednji spol [áfrokarípsko]

PRIMERJAJ: karibski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrokubanski

Predlog

afrokubanska afrokubansko pridevnik

kubanski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfrokubánski], ženski spol [áfrokubánska], srednji spol [áfrokubánsko]

PRIMERJAJ: afriški, kubanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòp

áfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.