a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortíven -vna -o (ȋ)abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) splav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abs. okrajš. absolvent, absolventka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanjeabsénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranskaabsolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost številaabsolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~egaabsolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~absolutístični -a -o (í) ~ režimabsolutístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakulteteabsolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkanabsorbírani -a -o (ȋ) ~a snovabsorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivostabsorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajočabsorptívni -a -o (ȋ) ~a snovabsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnostenabstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvoabstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človekabstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvoabstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikarabstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanjeabstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogočabsúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a c. okrajš. a conto |na račun|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acc. okrajš. accelerando
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~aacetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snovacídni -a -o (ȋ) ~a raztopinaacídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlinaacidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potekàcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojineàcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.Adámičev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ovadamítka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organadaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›adaptêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeniadaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živaliadaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptíven -vna -o (ȋ)adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izrazadekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|Ádenauerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženciadéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrenaadheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a silaadhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíven -vna -o (ȋ)adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|adíški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniškiadjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zvezaadjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spisadjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnikadjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|Ádlerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 185771 zadetkov.