a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortíven -vna -o (ȋ)abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) splav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abs. okrajš. absolvent, absolventka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanjeabsénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranskaabsolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost številaabsolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~egaabsolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~absolutístični -a -o (í) ~ režimabsolutístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakulteteabsolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkanabsorbírani -a -o (ȋ) ~a snovabsorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivostabsorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajočabsorptívni -a -o (ȋ) ~a snovabsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnostenabstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvoabstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človekabstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvoabstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikarabstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanjeabstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogočabsúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a c. okrajš. a conto |na račun|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acc. okrajš. accelerando
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~aacetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snovacídni -a -o (ȋ) ~a raztopinaacídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlinaacidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potekàcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojineàcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.Adámičev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ovadamítka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organadaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›adaptêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeniadaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živaliadaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptíven -vna -o (ȋ)adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izrazadekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|Ádenauerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženciadéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrenaadheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a silaadhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezíven -vna -o (ȋ)adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|adíški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniškiadjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zvezaadjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spisadjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnikadjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|Ádlerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 185771 zadetkov.