a m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a vez.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a1 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a1 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a2 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a2 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
a3 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aa1 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aa2 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abcigati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abcigštajn m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abeceda ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aberveznik m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abnormalen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abnormalno
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aborídžin ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aborídžinski ↑aboríginski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abramati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abrihtati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abrihterica ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abrnje s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
absolutno prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abzec m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abzecati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
abzecžaga ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adidaska ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adijo medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adnajst gl. ednajst- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adres m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adresa ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
A-drog m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adut m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
advent m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
adventen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
advokat m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
advokátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aeroplan gl. eroplan
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑) snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afna ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afnati se nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afrajbati d.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áfro -- v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áfro... prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E ↑áfro
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
afteljc m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E ← agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agility ↑agíliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑) vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ) kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ah medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aha medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aher m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ahtati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ahtati se
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ahtovka ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aj medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aj1 povdk.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aj
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aja1 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aja2 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aja3 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajbiš m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajča medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajčati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajčkati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajda ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajde medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajdi medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajdijo medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajdnek m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajdov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajduh medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajduš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajej medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajeršpajz m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajfer m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajferzihtik prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajfranje s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajfrati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajhati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajhati se
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajikati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajmahc m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajmer m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajmerček m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajmprem m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajmpremov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajncigati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnfah prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnfah
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnfak gl. ajnfah
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnlasati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnliftati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnrikati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajns
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnšlag m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnšpaniger m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajnžuh m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajs medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajs
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajs
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ajzemponer m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ak1 povdk.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ak
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akelj m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aklih prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akliš prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aklišen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akreditácija -e ž (á) 1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja 2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa 3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aksa ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aktovka gl. ahtovka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akumulator m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akupunktura ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
akvizitêrstvo -a s (ȇ) ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ala medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ala
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
albertov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alboretum m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
album m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑) ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E ← it. al dente, dobesedno 'na zob'al dente2 prisl. (ẹ̑)
Kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ale medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alej m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alejast prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aleksander m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aleluja
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergičen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergija ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alfa ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alga ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ali vez.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alije ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aliti nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkájdovec ↑alkaidovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkatencev ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkatenka ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alko m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkohol m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alkotest gl. balon
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alo medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alternatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
álter… prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E ↑alter(natívni)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aluminij m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ) degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz ↑alzheimerjeva bolézen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
am m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ama prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ambas m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ambulanta ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amen m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amerikanec m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amerikanka ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amerikanski prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amerikansko
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ameriški prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ami m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ampas m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
amprem m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ampremov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ana ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht. kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ananas m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ananasov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
androsen m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ane prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med. veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑) ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anfačen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anfačno
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anfak prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anfak
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angel m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angelc m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angelček m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angelski prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angina ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med. rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med. širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angleški prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angleško
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anglizácija -e ž (á) 1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije 2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog. ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ) pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
animátorski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anino s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ankatencev ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ankatenka ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ankohol m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ankrat prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E ↑anoréksik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréksik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E ← nlat. anorectus ← gr. anórektos 'neješč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antena ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki je proti politiki Združenih držav Amerike; protiameriški: antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda; antiameriško stališče; Njihov program je bil ocenjen kot antiameriški E (↑)anti... + (↑)amêriškiántiamêriško prisl. (ȃ-ȇ)
Okoli ameriškega veleposlaništva so protestirali antiameriško usmerjeni ljudje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántibaktêrijski -a -o prid. (ȃ-é) ki deluje proti bakterijam; protibakterijski: antibakterijske lastnosti; antibakterijsko delovanje; antibakterijsko milo; Naravno antibakterijsko in antialergijsko zaščito zagotavljajo bambusova vlakna E (↑)anti... + (↑)baktêrijskiántibaktêrijsko prisl. (ȃ-é)
Lipov med deluje močno antibakterijsko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ánticelulítni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti celulitu; proticelulitni: anticelulitna krema; anticelulitna masaža; Resda so nekateri prepričani, da kreme zgolj z nanašanjem nimajo bistvenega anticelulitnega učinka, a škodijo gotovo ne E (↑)anti... + (↑)celulítni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antifriz m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E ← agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ↑ántiglobalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á) miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ↑ántiglobalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E ← agl. anti-globalism iz (↑)anti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm. ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikancerogén -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) med. ki deluje proti raku; protirakav: antikancerogeni učinek; antikancerogena učinkovina; antikancerogeno delovanje; Pomembna skupina mogočih antikancerogenih snovi so vitamini z antioksidativnim učinkom E (↑)anti... + (↑)kancerogén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántinacíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti nacizmu; protinacistSSKJ: antifašisti in antinacisti; Bil je aktiven antinacist E (↑)anti... + (↑)nacíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántinacístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti nacizmu; protinacističniSSKJ: antinacistična organizacija; Vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu E ↑ántinacíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ) kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántinátovski -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti Natu; protinatovski: antinatovska kampanja; antinatovska propaganda; antinatovsko stališče; Ni hotel nastopiti na antinatovski manifestaciji E (↑)anti... + ↑nátovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántioksidacíjski -a -o in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidantski (1): antioksidacijski učinek; antioksidacijske lastnosti; Med drugimi učinki ingverja velja posebej omeniti njegovo močno antioksidacijsko delovanje, preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, pa tudi njegovo protivnetno učinkovanje E (↑)anti... + (↑)oksidacíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem. ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem. 1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih 2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántioksidatívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) kem. ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidantni: antioksidativni učinek; antioksidativna lastnost; antioksidativno delovanje; Dobra lastnost pravih čajev je kombinacija poživljajočega delovanja in večje vsebnosti koristnih antioksidativnih snovi E ← nlat. antioxydativus iz (↑)anti... + (↑)oksidatívenántioksidatívno prisl. (ȃ-ȋ)
Vitamini A, C in E delujejo antioksidativno in ščitijo organizem pred škodljivimi učinki prostih radikalov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántipirátski -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti piratom ali piratstvu; protipiratski: antipiratska zaščita; Antipiratski zakon bi moral nastati zgolj in izključno zaradi zaščite nosilcev avtorskih pravic E (↑)anti... + ↑pirátski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ) 1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm. zdravilo proti revmatizmu: Pri jemanju klasičnih nesteroidnih antirevmatikov jim je bilo treba predpisati še posebno zdravilo za varovanje sluznice želodca in dvanajstnika E ← nlat. antirheumaticum iz (↑)anti... + tvor. iz (↑)revmátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántistrésni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki deluje proti stresu; protistresni: antistresna terapija; Antistresni program ponuja najprej sproščujočo kopel E (↑)anti... + (↑)strésen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiteízem -zma m (ȃ-ī) filoz. nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam: Dogmatični ateizem ali, bolje rečeno, antiteizem je značilen za zadnje stoletje naše zapadne kulturne zgodovine E (↑)anti... + (↑)teízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiterorístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z antiterorizmom; protiteroristični: Na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote E ← agl. anti-terrorist iz (↑)anti... + (↑)terorístičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī) dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E ← agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E ← agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántivírusnik -a m (ȃ-ȋ) protivirusni program; protivirusnik: Antivirusnik na disku zavzame precej prostora in porablja velik del delovnega spomina E univerbizirano iz ántivírusni prográm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑) zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antlanje s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antlati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antliher m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Anton1 m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antres m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antretati d.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
antvelja ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aparat m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apetit m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apetitlih prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aplikatívnost -i ž (ȋ) uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije; Raziskovalnost in aplikativnost sta neločljivi, medsebojno pogojevani prvini slovenistike E (↑)aplikatíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apnêja -e ž (ȇ) med. začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apnen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apnenica ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apno s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apostol
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apoteka gl. opoteka- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin. dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
april m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aprilski prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ar m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ara ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arabízem -zma m (ī) jezikosl. element arabščine v kakem drugem jeziku: Prevod je odpravil nepotrebne arabizme E ← nem. Arabismus ← frc. arabisme iz (↑)arábski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arašídov -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na arašid: arašidovo maslo; V ponvi segrejte dve žlici arašidovega olja E (↑)arašíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arašpajz m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arbečmašina medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arboretum m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arborístika -e ž (í) bot. veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arcnevati gl. recnevati- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arcnije gl. recneje- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arduh medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arduhanca medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ardunaj medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arduš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arest gl. rest- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arga ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
argokocka ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
argolina medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
argožupa ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) arhitektúrna krájina -e -e in krajína -e ž (ȗ, ā; í)
kraj, pokrajina s svojimi (tradicionalnimi) arhitekturnimi značilnostmi: arhitekturna krajina mesta; Skupaj s strokovnjaki z različnih področij je deset let opravljal raziskavo o slovenski arhitekturni krajini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arhivíst -a m, člov. (ȋ) kdor opravlja arhiviranje; arhivarSSKJ: filmski arhivisti; Vsak arhivist se zaveda, da so med največjimi sovražniki starega papirja premočna svetloba, neustrezna temperatura in vlažnost zraka E (↑)arhív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arije ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arka medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkaduš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkafiks medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkalapipala medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkamadona medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkapotana medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arkuh medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ármafleks -a m (ȃ) podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
armija ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arnika ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek; aromaterapevtska masaža; Aromaterapevtska kopel blaži bolečine v medenici, ki pogosto spremljajo vnetje mehurja E ← agl. aromatherapeutic, nem. aromatherapeutisch k ↑arómaterapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
arpa ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršenbaš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršenduš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršenfiks medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršenibaš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršeniduš medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aršenifiks medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
artefáktSSKJ -a m (ȃ) predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
artilerija ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ártkíno -a m (ȃ-ȋ) 1. kino za predvajanje umetniških filmov: Dvorana artkina je bila kljub dopoldanski uri skoraj premajhna za vse, ki so si hoteli film ogledati prvi 2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: Artkino nikjer na svetu ni državna ustanova E ← agl., frc. art + (↑)kíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
artróza -e ž (ọ̑) med. degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aržet gl. varžet- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
as m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
as medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
as
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
as
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asaj medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asána -e in ásana -e ž (ȃ) vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E ← agl. asana, nem. Asana ← stind. āsana 'sedenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asen m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asfalt m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asfaltiran
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asfaltirano
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asfaltirati d.+nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asma gl. astma
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asniti nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ) kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asparagus gl. šparadus- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
asperin m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aspirin m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
astma ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
astmatičen gl. nadušljiv- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
astmatik m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑) ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ) alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E ← agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
astronávtka -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete; vesoljkaSSKJ: Raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka E (↑)astronávt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ata gl. ate
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atašêjka -e ž, člov. (ȇ) članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; Pred dvema letoma je v Ljubljano prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu, danes pa se vrača v Moskvo E (↑)atašé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ate m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atek1 m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atek2 m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atekov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
áteroskleróza -e ž (ȃ-ọ̑) med. poapnitev in otrdelost arterij: Ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt E ← nlat. atherosclerosis iz atero(matóza) + (↑)(artêrio)skleróza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ati m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atijev prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atkov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atomska ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atomski prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atov prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
austin gl. avstin
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
av medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avaj medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávatar -ja m (ȃ) 1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar 2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E ← agl. avatar ← stind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avbiks medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avcig m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avciger m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avdi m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avdiofíl -a [au̯dijofil] m, člov. (ȋ) ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka: Vinilna plošča ima svoje prednosti in slabosti, toda splošno mnenje med avdiofili je, da je njen zvok boljši in toplejši E ← agl. audiophile, nem. Audiophil iz (↑)avdio... + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑) priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í) obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́) tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avdržen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avdržnek m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avf povdk.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avf medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avfbiks gl. avbiks
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avfrihtik prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avgeljmas m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avgust m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
aviónika -e [avijonika] ž (ọ́) letalska elektronika: Mikroprocesorske tehnologije so pripeljale do velikega zmanjšanja prostornine in mase avionike E ← agl. avionics iz (↑)avi(átika) + (↑)(elektr)ónika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avionski prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avionsko
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avokádov -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na avokado: avokadova krema; avokadovo olje; Na popečene rezine kruha namažemo avokadov namaz E (↑)avokádo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávraSSKJ -e ž (ȃ) 1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka 2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra 'svež zrak, vetrič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
avs povdk.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 9348 zadetkov.