Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abortíven -vna -o (ȋ)abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) splav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abs. okrajš. absolvent, absolventka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanjeabsénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranskaabsolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost številaabsolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~egaabsolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~absolutístični -a -o (í) ~ režimabsolutístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakulteteabsolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkanabsorbírani -a -o (ȋ) ~a snovabsorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivostabsorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajočabsorptívni -a -o (ȋ) ~a snovabsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnostenabstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvoabstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človekabstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvoabstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikarabstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanjeabstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogočabsúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a c. okrajš. a conto |na račun|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acc. okrajš. accelerando
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~aacetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snovacídni -a -o (ȋ) ~a raztopinaacídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlinaacidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potekàcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojineàcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.Adámičev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ovadamítka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organadaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›adaptêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeniadaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živaliadaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adaptíven -vna -o (ȋ)adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izrazadekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|Ádenauerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženciadéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrenaadheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a silaadhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adhezíven -vna -o (ȋ)adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|adíški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniškiadjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zvezaadjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spisadjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnikadjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|Ádlerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ihádlešiški -a -o (ȃ)Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. privezek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) ~o delo pisarniško
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenecadministratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenkaadministratívčev -a -o (ȋ) žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administratíven -vna -o (ȋ) upravenadministratívni -a -o (ȋ) ~ organ; ~e zadeve; ~i opravki pisarniški opravkiadministratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administratívno nač. prisl. (ȋ) ~ določene cene |z uradnim odlokom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upraviteljadministrátorka -e ž, člov. (ȃ)administrátorjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
admirál1 -a m, člov. (ȃ)admirálka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) stavba britanske ~e; skup. admiralski zbor, admirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
admirálski -a -o (ȃ) ~ čin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~uádmontski -a -o (ȃ)Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adnotácija -e ž, pojm. (á) pravn. zaznamba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ad óculos [ok] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. nazorno: ~ ~ prikazati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adolescénca -e ž, pojm. (ẹ̑) mladostna doba: preživljati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adolescénčen -čna -o (ẹ̑) mladosten, mladostniškiadolescénčni -a -o (ẹ̑) ~ izbruhadolescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) mladostnost, mladostniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnikadolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adolescêntski -a -o (ȇ) mladostniški
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adolfus m osebno lastno ime
Adolf:
kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|Adonájev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Adonija:
trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adópcija -e ž, pojm. (ọ́) posvojitev: ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojiteljadoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adoptíran -a -o (ȋ) posvojenadoptírani -a -o (ȋ) ~ otrok posvojenecadoptíranost -i ž, pojm. (ȋ) posvojenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenecadoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenkaadoptírančev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adoptíven -vna -o (ȋ)adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenecadoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adorácija -e ž, pojm. (á) izobr. čaščenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalecadorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalkaadorátorjev -a -o (ȃ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adráš -a m z -em (á) rastl. črnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adrenálen -lna -o (ȃ) nadledvičenadrenálni -a -o (ȃ) anat. ~ sestav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) neobč. naslov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adresánt -a m, člov. (á; ȃ á) odpošiljateljadresántka -e ž, člov. (ȃ) odpošiljateljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adresár -ja m z -em (á) seznam naslovov, imenik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adresát -a m, člov. (ȃ) naslovljenec, naslovnikadresátka -e ž, člov. (ȃ) naslovljenka, naslovnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adréselj -slja m z -em (ẹ́) pokr. dresen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adrésen -sna -o (ẹ̑) neobč. naslovenadrésni -a -o (ẹ̑) rač. ~o polje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ádria -e [ija] ž (ȃ) prakt.sp. Adria AirwaysÁdrijin -a -o (ȃ) prakt.sp. ~a letala letala Adrie Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adriján -a m, oseb. i. (ȃ)Adrijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adrijánski -a -o (ȃ) zastar. jadranski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Adrikomus m osebno lastno ime
Adrihomij:
AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adsórpcija -e ž, pojm. (ọ́) fiz. |vezanje; zgoščevanje|: pospešiti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adsorptíven -vna -o (ȋ)adsorptívni -a -o (ȋ) fiz. ~e snoviadsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ovadúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adultêrij -a m z -em pojm. (é) prešuštvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adv. okrajš. adverb |prislov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advênten -tna -o tudi advénten -tna -o (é; ȇ; ẹ̑)advêntni -a -o tudi advéntni -a -o (é; ȇ; ẹ̑) ~ čas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adventíst -a m, člov. (ȋ) ver. srečanje ~ovadventístka -e ž, člov. (ȋ) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adventístičen -čna -o (í) ver.adventístični -a -o (í) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adventíven -vna -o (ȋ) nadomestenadventívni -a -o (ȋ) ~e korenineadventívnost -i ž, pojm. (ȋ) nadomestnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advêrb -a m (ȇ) prislov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
adverzatíven -vna -o (ȋ) nasproten, nasprotujočadverzatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ veznik protivni veznik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advokátski -a -o (ȃ) odvetniški: ~a pisarna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
AEG AEG-ja tudi AEG -- [aegé -êja tudi aegé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |nemško podjetje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračenaerírani -a -o (ȋ) ~ betonaeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aêro -a m, stvar. i. (ȇ) |tovarna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêro.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |zrak; letalski| aêrofotografíja, aêroklúb
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aero.. prvi del podr. zlož. |zrak; letalski| aerobióza, aerolít, aerosól; aerodróm, aeronávt, aeroplán
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeróben -bna -o (ọ̑) biol.aeróbni -a -o (ọ̑) ~e bakterijeaeróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeróbika -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) |telovadba|: ukvarjati se z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerobús -a m (ȗ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrodinámičen -čna -o (ȇȃ)aêrodinámični -a -o (ȇȃ) ~a oblika letala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrodinámično nač. prisl. (ȇá) ~ oblikovano vozilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) letališče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerofagíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezensko požiranje zraka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aeroflót -a m, stvar. i. (ọ̑) |ruska letalska družba|Aeroflótov -a -o (ọ̑) ~a letala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ gozdov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrohidroplán -a m (ȇȃ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêroklúb -a m (ȇȗ) letalski klub
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerométer -tra m (ẹ́) poskus z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêromíting -a m (ȇȋ) letalski miting
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeronávt -a m, člov. (ȃ) letalec; zrakoplovecaeronávtka -e ž, člov. (ȃ) letalka; zrakoplovka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeronávtika -e ž, pojm. (á) letalstvo; zrakoplovstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) letalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aeropórt -a m (ọ̑) letališče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêroposnétek -tka m (ȇẹ̑) ~ glavnega mesta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerorally -ja [aêroréli] m z -em (ȇẹ̑); gl. aeroreli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêroréli -ja m z -em (ȇẹ̑) |tekmovanje|: udeležiti se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aerostát -a m (ȃ) balon, zrakoplov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrotáksi -ja m z -em (ȇȃ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrotranspórt -a m, pojm. (ȇọ̑) letalski prevoz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aêrovlék -a m, pojm. (ȇẹ̑) dvokrilec za ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Aétij -a m z -em im. tudi Aétius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski vojskovodja|Aétijev -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afazíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |izguba govora|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àfebrílen -lna -o (ȁȋ) brezvročinskiàfebrílni -a -o (ȁȋ) ~o stanjeàfebrílnost -i ž, pojm. (ȁȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afékcija -e ž, pojm. (ẹ́) neobč. vznemirjenost, razvnetost; zdrav. kožna ~ kožno obolenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afektácija -e ž, pojm. (á) nenaravnost, izumetničenost: igralčeva ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacijaafektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afektírano nač. prisl. (ȋ) ~ govoriti nenaravno, izumetničeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afektíven -vna -o (ȋ) |zelo čustven|afektívni -a -o (ȋ) ~o stanjeafektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afélij -a m z -em (ẹ́) zvezdosl. odsončje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afêra -e ž (ȇ) politična ~; poud. Iz te malenkosti je nastala cela ~ |neprijeten dogodek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afežêjevka -e ž, člov. (ȇ) polit. žarg. članica AFŽ-ja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~uafgánistanski -a -o (ȃ)Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)Afgánistančev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
àfigurálen -lna -o (ȁȃ) Slika je čisto ~aàfigurálni -a -o (ȁȃ) ~o slikarstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afíks -a m (ȋ) jezikosl. pona: besedotvorni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorbafínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a silaafinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afinja -e ž opica:
ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afirmácija -e ž, pojm. (á) ~ igralca uveljavitev; gospodarska ~ podjetja utrditev, uveljavitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afirmatíven -vna -o (ȋ) Odgovor je ~ pritrdilenafirmatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek trdilni stavekafirmatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afirmíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ igralec uveljavljenafirmíranost -i ž, pojm. (ȋ) uveljavljenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljavitiafirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afnaríja -e ž, pojm. (ȋ) neknj. pog. spakovanje, nenaravno, izumetničeno vedenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. brezglasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aforíst -a m, člov. (ȋ)aforístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aforístičen -čna -o (í) Njegov stil je ~ |zgoščeno duhovit|aforístični -a -o (í) ~ stilaforístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aforístično nač. prisl. (í) ~ zasnovani dialogi |zgoščeno duhovito|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aforístika -e ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aforízem -zma m (í) ~i o prijateljstvu |duhoviti reki, domisleki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~iáfriški -a -o (ȃ)Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime
Afričan:
po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrikanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrikanizácija -e ž, pojm. (á) ~ gospodarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrikanízem -zma m, pojm. (í) razmah ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime
Afriški:
berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrikánščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik Burov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrikáta -e ž (ȃ) jezikosl. zliti glas, zlitnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áfro.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |afriški| áfroamêriški, áfroázijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áfroamêriški -a -o (ȃȇ) ~a glasba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afrodíta -e ž, oseb. i. (ȋ) |grška boginja ljubezni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrodizíak -a [ija] m, snov. (ȋ) zdrav. spolno dražilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Afrodizija -e ž osebno lastno ime
Afrodizija:
Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
afrónt -a m (ọ̑) napad, nasprotovanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
áfta -e ž (ȃ) ~e na jeziku |izpuščaji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Ag -- [agé] m, simb. (ẹ̑) kem. srebro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 101078 zadetkov.