Tiskanje

A simbol

simbol za enoto amper

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper

a ► a prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abeceda ► abėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

abranka ► ˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

Adam ► ▪ˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

advokat ► advȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

Aga ► ▪ˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

agac ► ˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

agent ► aˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Agica ► ▪ˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

aha ► aˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

aj ► ˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

aja ► aˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

ETIMOLOGIJA: ↑aj

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajda ► ˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajnumar ► ˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àjoj in ajòj in àjôj medmet

1.

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

àjs medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

1.1.

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

ajta ► ˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

ako ► ˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

akorávno veznik [akoráu̯no]

1.

starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka

2.

starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti

ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno

akord ► aˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

aksa ► ˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

Al simbol

simbol za kemijski element aluminij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij

ala ► ˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

alga ► ˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ali ► ˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ali ► alė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ali ► ˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

alkohol ► alkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amen ► ˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

Ana ► ▪ˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

1.

kdor ne zna brati, pisati

1.1.

ekspresivno

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka]

ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna

ETIMOLOGIJA: ↑analfabet

Anča ► ▪ˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Anče ► ▪ˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ančika ► ▪ˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Andre ► ▪ˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost]

lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

angel ► ˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

1.

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

angina ► aŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

anino ► ˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

anko ► ˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

antikrist ► antėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

1.

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

Anton ► ▪anˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

antonje ► anˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aparat ► apaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apnenica ► japˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apno ► ˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida]

iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’

Ar simbol

simbol za kemijski element argon

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc]

manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme

árak áraka samostalnik moškega spola [árak]

1.

žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda

2.

žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arcnija ► arcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon]

najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

arháično prislov [arháično]

1.

takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen

arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost]

1.

stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen

arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm]

1.

pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

3.

iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks]

manj formalno tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)

armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski]

ki je iz armiranega betona; SINONIMI: železobetonski

ETIMOLOGIJA: iz armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

1.

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija]

1.

grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija

1.1.

STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron

artilerija ► artėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

artilerist ► artėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]

1.

iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’

artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski]

ki je v zvezi z artroskopijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén]

element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...

As simbol

simbol za kemijski element arzen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

asa ► ˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc]

kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka]

ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih

ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec

àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni]

1.

ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih

kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost]

stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih

ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni

asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut

asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín]

iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus

aspirin ► aspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm]

1.

iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid

2.

iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka]

ženska, ki ima astmo

ETIMOLOGIJA: ↑astmatik

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram]

zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka]

članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje

ETIMOLOGIJA: ↑ataše

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja]

športnica, ki se ukvarja z atletiko

ETIMOLOGIJA: ↑atlet

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

atres ► ˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

áu in àu; tudi áv medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno

2.

kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva

ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...

áua in àua, áuva

áuč medmet

1.

izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno

1.1.

2.

izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au

àufbíks medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu

2.

neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

3.

kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični

3.1.

kot samostalnik

neformalno

ekspresivno

nasilje

4.

kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški

FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’

áuva in àuva; tudi áua medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno

2.

kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine

ETIMOLOGIJA: ↑au

áv in àv, áu

avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba]

žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...

avba ► ˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A

ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl]

iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’

avto ► ˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

ávtoléstev ávtoléstve samostalnik ženskega spola [áu̯toléstəu̯ áu̯toléstve]

gasilski tovornjak z raztegljivo lestvijo in košaro za gašenje, reševanje z višin

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑lestev

avtomobil ► au̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák]

1.

vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak

B simbol

simbol za kemijski element bor

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. B, simbola za element ↑bor

Ba simbol

simbol za kemijski element barij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ba, simbola za element ↑barij

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]

1.

neformalno, navadno slabšalno ženska

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno babnica

2.

neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti

STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...

baba ► ˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

babetina ► baˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]

ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

babica ► ˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar]

moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin]

1.

ki je v zvezi z babico 1., pripada babici 1.; SINONIMI: neformalno, primorsko nonin

1.1.

babico 1.

2.

ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

babin ► ˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški]

ki je v zvezi z babicami 2. ali babištvom

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábjak glej bábjek

babjak ► ˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek]

neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑babjak

babjeveren ► babjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

1.

neformalno, slabšalno ženski

1.1.

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]

1.

neformalno, ekspresivno ženska, dekle

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno baba

2.

neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka

ETIMOLOGIJA: ↑baba

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

bačenka ► baˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

badava ► ˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst]

1.

športnik, ki se ukvarja z badmintonom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑badminton

badmintonístka badmintonístke samostalnik ženskega spola [badmintonístka]

športnica, ki se ukvarja z badmintonom

ETIMOLOGIJA: ↑badmintonist

badnjak ► ˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baga ► ˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bagaža ► baˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta]

dolga ozka štruca navadno belega kruha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’

baguš ► ˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bah ► ˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč]

1.

kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič

2.

ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]

pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baháški baháška baháško pridevnik [baháški]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo]

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahávo prislov [bahávo]

1.

takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo

ETIMOLOGIJA: ↑bahav

bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost]

1.

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo

2.

ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo

ETIMOLOGIJA: ↑bahav

bajonet ► bajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bájpas glej bypass

bajs ► ˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt]

1.

iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’

bajta ► ˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bajtar ► ˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bajtarica ► ˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bak ► ˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bakalá glej bakalár

bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bakec ► ˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo]

1.

ki je v zvezi z bakrom 1.

1.1.

bakra 1.

baker 1.

ETIMOLOGIJA: ↑baker

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bakrski ► ▪ˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš]

1.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge

1.1.

neformalno

2.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...

bal ► ˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bala ► ˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

1.

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...

bale ► ˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína]

1.

plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka

1.1.

;

SINONIMI:

baletka

FRAZEOLOGIJA: kot balerina
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...

balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka]

navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina

balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka]

1.

plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina

1.1.

;

SINONIMI:

balerina

FRAZEOLOGIJA: kot baletka
ETIMOLOGIJA: ↑balet

balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik]

1.

plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom

1.1.

FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet

balín balína samostalnik moškega spola [balín]

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček

FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...

balin ► ˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]

1.

šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo

1.1.

2.

ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balinanje ► baˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar]

1.

športnik, ki se ukvarja z balinanjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka]

1.

športnica, ki se ukvarja z balinanjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski]

1.

ki je v zvezi z balinarji 1., 1.1. ali balinanjem 1., 1.1.

,

,

,

,

ETIMOLOGIJA: ↑balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balinati se ► baˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək]

1.

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin

2.

navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balinec ► ˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]

igrišče za balinanje

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balon ► ˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar]

1.

kdor se ukvarja z balonarstvom

2.

manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot

ETIMOLOGIJA: ↑balon

balónarka balónarke samostalnik ženskega spola [balónarka]

ženska, ki se ukvarja z balonarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑balonar

balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski]

1.

ki je v zvezi z balonarji 1. ali balonarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑balonar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo]

dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom

ETIMOLOGIJA: ↑balonar

balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast]

ki spominja na balon 2. ali je tak kot pri balonu 2.

ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

1.

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

2.

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

3.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

4.

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balván balvána samostalnik moškega spola [balván]

1.

večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena

2.

iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval

2.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

iz športa balvansko plezanje

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski]

1.

ki je v zvezi z balvanom 1.

2.

ki je v zvezi z balvanskim plezanjem

STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: ↑balvan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

1.

ki vsebuje balzamični kis

2.

ki spominja na balzam 3.

3.

ki vsebuje balzam 1.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje]

prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati]

prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam

bám in bàm medmet

1.

posnema srednje visok zvok zvona

2.

posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo

3.

ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa

ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam

ban ► ˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banálen banálna banálno pridevnik [banálən]

1.

ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen

banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija

ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]

1.

delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen

banálno prislov [banálno]

1.

takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

1.

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

2.

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

2.1.

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banda ► ˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bandati ► ˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bandero ► banˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bandit ► banˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bangati ► ˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banger ► ˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banja ► ˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjčica ► ▪ˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjec ► ▪ˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banjski ► ˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

banka ► ˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banloka ► ▪ˈbanlȯka -e in ▪ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bantovati se ► ˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baraba ► baˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baraka ► baˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda]

1.

večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena

2.

navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino

barati se ► ˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bare ► ˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barem ► ˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]

čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...

bárij bárija samostalnik moškega spola [bári]

mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]

ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus

ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik

barlati ► ˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barle ► ˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Baron ► ▪ˈbarọːn ▪baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Baronovi ► ▪baˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Baronovka ► ▪baˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)

Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)

barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barom

STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol
ETIMOLOGIJA: ↑bar

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barjem

STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje

Bartol ► ▪ˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baruc ► ˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barufa ► baˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar]

1.

kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv

2.

velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi

STALNE ZVEZE: bavarski barvar
ETIMOLOGIJA: ↑barva

barvárna barvárne samostalnik ženskega spola [barvárna]

1.

obrat, oddelek za barvanje v tovarni

2.

nekdaj delavnica za barvanje, zlasti tekstila, in pripravo, mešanje barv

ETIMOLOGIJA: ↑barvar

bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski]

1.

ki je v zvezi z barvarji 1. ali barvarstvom

1.1.

barvarje 1.

barvarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑barvar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bárvarstvo bárvarstva samostalnik srednjega spola [bárvarstvo]

dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv

ETIMOLOGIJA: ↑barvar

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún]

1.

privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet

1.1.

privzdignjeno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast]

1.

privzdignjeno ki je iz baržuna 1. ali vsebuje baržun 1.; SINONIMI: žametast, žameten

2.

privzdignjeno ki spominja na baržun 1. ali je tak kot pri baržunu 1.; SINONIMI: žametast, žameten

3.

privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten

STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bas ► ˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baš ► ˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baška ► ˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baškariti ► bašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bat ► ˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta]

1.

tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata

batec ► ˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baterija ► bateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batičnica ► baˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batičnjak ► batičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batina ► ˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batinjati se ► baˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bati se ► ˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batkati ► ˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

batuka ► baˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

baviti se ► ˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bavkati ► ˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bavkec ► ˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk]

1.

mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom

2.

iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač

Be simbol

simbol za kemijski element berilij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Be, simbola za element ↑berilij

beagle beagla samostalnik moškega spola [bígəl]

srednje velik kratkodlak pes, navadno bele barve z rjavimi in črnimi lisami, s krepkim telesom ter daljšimi povešenimi uhlji

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. beagle, nejasnega izvora

beba ► ˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bebica ► ˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

becquerel becquerela; in bekerél samostalnik moškega spola [bekerél]

iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; po francoskem fiziku Antoinu Henriju Becquerelu (1852–1908)

Beč ► ▪ˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bečar ► ˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.