eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof] navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
Število zadetkov: 1