čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
čáj 1., m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.-C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).
čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.-C.
karavānski, adj. Karawanen-: k. čaj, Jan.
slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.