ájbišev -a -o (á)
pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

alójev -a -o (ọ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
antidepresívno nač. prisl. (ȋ) Ta čaj deluje ~ protidepresivno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: antioksidantski dodatki k prehrani; antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; čaj ima antioksidantske učinke; antioksidantske lastnosti rdečega vina; snov z močnim antioksidantskim delovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

aromátičen -čna -o prid. (á)
ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

aromátičen -čna -o; bolj ~ (á) ~ čaj |prijetno dišeč|
aromátični -a -o (á) ~e snovi
aromátičnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

aromatizíran -a -o (ȋ) odišavljen
aromatizírani -a -o (ȋ) ~ čaj |z dodatkom dišav, dišavnic|
aromatizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
báldrijanov tudi baldrijánov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na baldrijan: baldrijanove korenine / baldrijanov čaj; baldrijanove kapljice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

báldrijanov -a -o tudi baldrijánov -a -o (ȃ; ȃ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

béli čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bezèg -zgà in bèzeg -zga [bəzəg-] m (ə̏ ȁ; ə̀)
grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete
// cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bezèg -zgà in bèzeg -zga [bə] m (ə̏ ȁ; ə̀) cvetenje ~a; snov. čaj iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-] prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bezgôv -a -o in bezgòv -ôva -o tudi bèzgov -a -o [bə] (ó; ȍ ó ó; ə̀) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bibernélica -e ž (ẹ̑)
janež: čaj iz bibernelice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é)
1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
borága -e ž (ȃ)
bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cedílce -a s (ī)
manjšalnica od cedilo: mrežasto cedilce; cedilce za čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cedílce -a s (í; ȋ) manjš. ~ za čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cedílce -a s
majhno cedilopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. cedilček
GLEJ ŠE SINONIM: cedilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

cedílo -a s (í)
luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho
● ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cedílo -a s (í) ~ za čaj; poud. pustiti koga na ~u |brez pomoči, podpore|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

citróna -e ž (ọ̑)
limona: lepe, zrele citrone; sok citrone; zavrgel jo je kot izžeto citrono / čaj s citrono / cvetoče citrone citronovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta] FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
cúrniti -em dov. (ú ȗ)
izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane
// preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cúrniti -em dov. cúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj; Iz rane je curnila kri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje] STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cvétje -a s (ẹ́)
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cvétje -a s, skup. (ẹ́) češnjevo ~; snov. čaj iz lipovega ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cvetje ► cˈvėːtje -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj1 -a m (ȃ)
1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz posušenih fermentiranih listov čajevca; zeleni čaj iz posušenih nefermentiranih listov čajevca / ledeni čaj hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; vrečka zelenega čaja; zavitek ruskega čaja
♦ farm. odvajalni, prsni čaj
2. popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj2 -te medm. (ā)
nar. čakaj, počakaj: čaj, da pogledam / čaj, kako se že pišeš? / čaj, ti že pokažem!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj1 -a m s -em snov. (ȃ) piti ~; kamilični ~; števn., knj. pog. naročiti dva ~a dve skodelici čaja; povabiti na ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj2 -a m s -em (ȃ) neobč. kolobar (okoli Lune)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj3 -te okrnj. glag. (á/ȃ) pokr. čakaj, počakaj: ~, kako se že pišeš; ~, ti že pokažem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj1 -a m
pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zeliščpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čajček, nar. čajek
GLEJ ŠE: zmenek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

čáj2 -te medm.
GLEJ SINONIM: čakati, čakati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

čȃj1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čāj2 – glej čákati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj 1., m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.-C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaj [čāj] medmet

uporablja se za izražanje poziva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaj medm. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaj medmet
izraža zahtevo po pozornosti in mirovanju, prekinitvi delovanja; SODOBNA USTREZNICA: čakaj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čáj -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaj m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaj ► ˈčaːi̯ ˈčaja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čajȃnka – glej čȃj1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čájček -čka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čájček -čka m, snov. (ȃ) manjš.; otr. |čaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃjen – glej čȃj1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃjev – glej čȃj1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čájevec -vca m (ȃ)
grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃjevec – glej čȃj1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃjnik – glej čȃj1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čákati čȃkam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čŕni čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupljanje: zeleni čaj spodbuja proces detoksikacije / detoksikacija telesa
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: ko je opravil detoksikacijo, so ga napotili v eno od komun; program detoksikacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

diurétičen -čna -o prid. (ẹ́)
farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

diurétičen -čna -o [iju] (ẹ́)
diurétični -a -o [iju] (ẹ́) ~ čaj
diurétičnost -i [iju] ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobroprim. boljši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

docúrniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

docúrniti -em dov. docúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dosladkáti -ám dov. dosladkánje; drugo gl. sladkati (á ȃ) kaj ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drésen1 -sna m (ẹ́)
breskovolistna dresen, ptičja dresen: čaj iz dresna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dristílen -lna -o prid. (ȋ)
star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dristílen -lna -o (ȋ) star. odvajalen
dristílni -a -o (ȋ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gábezov -a -o (ȃ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

galánga samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc] STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gomílica2 -e ž (ī)
nav. mn., zastar. kamilica: skuhati čaj iz gomilic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
● ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
górnik2 -a m (ọ̑)
bot., navadno v zvezi zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi: čaj iz listov gornika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína] ETIMOLOGIJA: ↑grenek
grênek -nka -o in grenák grênka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. ~ spomin |boleč, žalosten|; Žolč je ~; ~ kot pelin
grênki -a -o (é) rastl. ~a penuša
grênka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. požreti marsikatero ~o |kritično pripombo|
grênko -ega s, pojm. (é) doživeti marsikaj ~ega; snov., knj. pog. požirek ~ega
grênkost -i tudi grenkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

griževnják -a m (á)
nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gruzijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gruzijska gruzijsko in gruzinski gruzinska gruzinsko pridevnik
IZGOVOR: [grúzijski] in [gruzínski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hall -a [hôl] m (ȏ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hòtdòg in hôtdog hôtdoga, hòt dòg
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hvóšč -a m (ọ̑)
nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

instántni zdravílni čáj -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izpíranje tudi spíranje -a s (ī)
glagolnik od izpirati: izpiranje perila; izpiranje pod tekočo vodo / izpiranje ran; čaj za izpiranje / izpiranje rodovitne zemlje / izpiranje rud; pridobivanje zlata z izpiranjem / izpiranje nožnice, želodca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izpíti -píjem dov., nam. izpít/izpìt; izpítje; drugo gl. piti (í) kaj ~ čaj, mleko; ~ kozarec vina; ~ na dušek, v dušku; poud. izpiti koga Delo ga je izpilo |izčrpalo, oslabilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izpljúsniti -em dov. (ú ȗ)
s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje: izpljusniti čaj iz skodelice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
jánežev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na janež: janežev vonj; janeževo zrno / janežev čaj; janeževo olje / janežev kruh
♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jánežev -a -o (á) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik] STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika
jétika jétike samostalnik ženskega spola [jétika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
kadúljin -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na kaduljo: kaduljini cveti / kaduljin čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kadúljin -a -o (ú; ȗ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kako pisati poimenovanja kitajskih, japonskih in drugih čajev?

Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica] STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...
kamílica -e ž (ī)
nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice
// posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic
// čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami
♦ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kamílica -e ž (í) izruvati ~o; mn., snov. čaj iz kamilic; piti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kamíličen -čna -o prid. (ī)
nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kamíličen -čna -o (í)
kamílični -a -o (í) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kápati -am nedov.
kaj povzročati, da kaj pada v obliki kapelj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: kapljati, kapljati, padati
GLEJ ŠE: prihajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

karavānski, adj. Karawanen-: k. čaj, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

katére -- -- ozir. svoj. zaim. česa ed. ženskega spola (ẹ̑) pisateljica, ~ povesti radi berejo; lipa, ~ cvetje smo nabirali za čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kócka1 -e ž (ọ̑)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kólmež -a m (ọ̑)
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kólmež -a m s -em (ọ̑) korenika ~a; snov. čaj iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kombúča kombúče; tudi kombúša samostalnik ženskega spola [kombúča] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kombucha iz jap. konbucha, iz < kombu ‛vrsta morske alge’ + ↑čaj
kopínščica -e ž (ȋ)
nar. robida, robidnica: čaj iz kopinščic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koprívji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na koprivo: koprivji listi / koprivji čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kosmatíca -e ž (í)
bot. zdravilna rastlina z brezlistnim steblom in rumenimi cveti v enem košku, Hieracium pilosella: čaj iz kosmatice
♦ agr. breskev z negladko, kosmato lupino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krásni Frazemi s sestavino krásni:
v trí krásne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kravójec -jca m (ọ̑)
nar. rastlina z zelo visokim votlim steblom in zelenkastimi cveti v kobulih; orjaški silj: čaj iz kravojca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kŕčnica -e ž (ȓ)
1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice
2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice
♦ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krebúljica -e ž (ú)
bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium: prežganka z jajcem in krebuljico / čaj iz krebuljice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca] ETIMOLOGIJA: ↑krvav
kuhálnik -a m (ȃ)
manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik; lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik; na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kúhati -am nedov. (ú ȗ)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin
// imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku
// imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo
2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca
3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj
● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo
♦ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ marmelado; knj. pog. ~ na elektriko, plin; poud. ~ jezo, mulo na sošolca |jeziti se|; poud. kuhati kaj proti komu/čemu |skrivaj, zahrbtno pripravljati|; poud. kuhati koga Vročina ga ~a |Ima visoko vročino|
kúhati se -am se (ú ȗ) poud.: ~ ~ v nabiti dvorani |znojiti se|; V njem se ~a jeza |Zelo se jezi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lapúh -a m (ū)
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lapúh -a m (ú; ȗ) Ob potoku raste ~; snov. čaj iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lapúhov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na lapuh: lapuhovi listi / lapuhov čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lapúhov -a -o (ú; ȗ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lím Frazemi s sestavino lím:
dobíti kóga na lím, íti kómu na lím, zvabíti kóga na lím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

limóna -e ž (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

limóna -e ž (ọ̑) razpoloviti ~o; snov., prakt.sp. čaj z ~o z limonovim sokom; mn. uvoz limon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

limónica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od limona: drobna limonica / ekspr. čaj z limonico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lípov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
● drži se kot lipov bog je neroden, molčeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lípov -a -o (í) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lípovec -vca m (í)
1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec
2. pog. lipov čaj: vroč lipovec
// nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec
♦ čeb. lipov med

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lípovec -vca m z -em tudi živ. (í) lipa in ~; snov., prakt.sp.: lipov čaj; lipov med; skup., pokr. lipovo cvetje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ljudski izraz za »čaj«

Na portalu Fran sem izvedel, da naj bi bila beseda čaj v slovenščini prvič zapisana v 19. stol. in, da naj bi bila prevzeta iz ruščine. Zanima me, kako je kmečko ljudstvo poprej imenovalo take vrste pripravek iz posušenih rastlin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

majarónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba
♦ gastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

majarónov -a -o (ọ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

maklúra samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Mala ali velika začetnica: Kako zapisati »Miklavžev čaj«?

Zanima me velika oz. mala začetnica v naslednjih primerih:

  • pili smo Miklavžev/miklavžev čaj
  • izdelovali smo Miklavže/miklavže iz testa

Podobno lahko navežem še na Martinove/martinove stojnice in Martinove/martinove dneve.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

málo2 -- s
1.
količinski pomen, s samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino kake trdne snovi
SINONIMI:
ekspr. betevce, ekspr. betva, ekspr. betvece, ekspr. betvica, redk. betvo, nar. čink1, ekspr. drobtina, ekspr. drobtinica, ekspr. grižljaj, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, ekspr. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. miceno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. mrva, ekspr. mrvica, ekspr. ped, ekspr. pedenj, star. perišče, ekspr. pest, ekspr. peščica, ekspr. prgišče, ekspr. ščep, ekspr. ščepec, ekspr. troha, ekspr. trohica, star. trošica, knj.izroč. za dlan, ekspr. zalogaj, ekspr. za ščepec
2.
količinski pomen, v zvezi s snovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino česa tekočega
SINONIMI:
star. kan2, ekspr. kanček, ekspr. kanec, ekspr. kaplja, ekspr. kapljica, star. kolikaj, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, ekspr. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. miceno1, ekspr. mickeno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. naprstnik, ekspr. požirek, ekspr. solza, ekspr. sraga
3.
količinski pomen, v zvezi s pojmovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno mero nematerialne danosti
SINONIMI:
star. bore1, ekspr. drobec, ekspr. drobtina, ekspr. drobtinica, ekspr. iskra, ekspr. iskrica, ekspr. iver2, ekspr. kanček, ekspr. kanec, ekspr. kaplja, ekspr. kapljica, ekspr. količkaj1, ekspr. košček, ekspr. majceno2, ekspr. majčkeno1, ekspr. malce1, nar. malček2, pog. malenkost, nar. maličko1, star. malko1, ekspr. manj1, ekspr. miceno1, ekspr. mickeno1, ekspr. mičkeno1, ekspr. minimum, ekspr. mrva, ekspr. mrvica, zastar. nebore2, ekspr. prgišče, ekspr. senca, ekspr. senčica, ekspr. sled3, ekspr. sled2, ekspr. ščep, ekspr. ščepec, ekspr. troha, ekspr. trohica, star. trošica, ekspr. zrno, ekspr. žarek1
GLEJ ŠE: veliko1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

máte -ja m (ȃ)
zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; v prid. rabi: mate čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máte -ja m z -em snov. (ȃ) |čaj|: piti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máte.. tudi máte prvi del podr. zlož. (ȃ) |čaj| mátečáj tudi máte čáj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mátečáj -a tudi máte čáj ~ -a m z -em snov. (ȃȃ) čaj mate

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

medeníka -e ž (í)
knjiž. melisa: čaj iz listov medenike
♦ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

medíti medím nedovršni glagol [medíti] FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med
melísa -e ž (ȋ) listi ~e; snov. čaj iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...
méta -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete
♦ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

méta -e ž (ẹ̑) listi ~e; snov. čaj iz poprove ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

métin -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

métin -a -o (ẹ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mister
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
mistra samostalnik moškega spola
v angleškem okolju gospod
lepotni zmagovalec
IZGOVOR: [místər], rodilnik [místra]
BESEDOTVORJE: mistrov
ZVEZE: mister Slovenije

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mláčen -čna -o prid., mláčnejši (á ā)
1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak
// ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj
2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen
3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi
// ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ čaj; poud.: ~a igra moštva |neprizadevna, nezavzeta|; ~a svetloba |neizrazita, medla|; ~o ploskanje |nenavdušeno|; mlačen do koga/česa biti ~ ~ žensk |ravnodušen|
mláčnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mláčen -čna -o prid.
ki je nekoliko topel
SINONIMI:
nar. moren
GLEJ ŠE SINONIM: medel, neizrazit, ravnodušen, topel

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

mokrênje -a s (é)
glagolnik od mokriti: obvladati mokrenje; čaj pospešuje mokrenje; bolečine pri mokrenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

morínga samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Moringa, angl. Moringa, frc. Moringa iz tamil. muruṅkai ‛bobenska palica, ptičja nožna kost’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo] STALNE ZVEZE: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
nakàr vez. (ȁ)
knjiž., v vezalnem priredju potem1, nato: izpraznil je kozarec, nakar je spregovoril / publ. izpil je čaj in si napravil posteljo. Nakar je legel in zaspal / kolovoz pelje mimo štirih hiš, nakar zavije v hrib

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nalíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce
● ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja
2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem
// ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nalíti -líjem dov., nam. nalít/nalìt; nalítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ čaj; naliti komu kaj ~ gostu kavo; naliti koga/kaj z/s čim ~ kozarce s šampanjcem |natočiti|; poud. ~ prišleca z žganjem |napojiti, opiti|
nalíti se -líjem se (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

napénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od napenjati:
a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir
b) napenjanje lic
c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju
č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja
d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nasladkán -a -o (á) Čaj je ~
nasladkánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèjéščnost nèjéščnosti samostalnik ženskega spola [nèjéščnost] ETIMOLOGIJA: ↑neješč
Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«

Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèoslajèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ čaj
nèoslajênost -i ž, pojm. (ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèsladkán -a -o prid. (ȅ á)
ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèsladkán -a -o (ȅá) piti ~ čaj
nèsladkánost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nevralgíja -e ž (ȋ)
med. bolečina v živcu: ta čaj zdravi nevralgijo / lumbalna nevralgija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nóč -í ž (ọ̑)
1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. dan1: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč čarovnic med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče / noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč
2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja
// knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč
● noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nóč -í ž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)
1. ~ in dan; ~ se dela noči se; ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna; poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|
2. To ~ so zbežali nocoj; Za ~ si pripraviti čaj za ponoči; poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga; poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ocedíti -ím dov., ocêdi in océdi; océdil (ī í)
odcediti: ocediti čaj, kavo / ocediti krompir, testenine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ocedíti -ím dov. océdil -íla, nam. ocedít/ocedìt; ocejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ čaj
ocedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je že ocedila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odcedíti -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ī í)
počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo
// s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi
● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odcedíti -ím dov. odcédil -íla, nam. odcedít/odcedìt; odcejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ čaj
odcedíti se -ím se (í/ȋ í) Ko se voda ~i, dodamo zelenjavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odpráviti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: odpraviti izkoriščanje, lakoto, nepismenost, suženjstvo; odpraviti napake, razvade, nepravilnosti v podjetju / odpraviti določene upravne enote; odpraviti monarhijo; odpraviti prispevke / odpraviti nalezljive bolezni / ta predpis so kasneje odpravili razveljavili; prejšnja odločba se odpravi / odpraviti govorno napako; odpraviti okvaro stroju popraviti / odpraviti otroku gliste
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo odide: odpraviti nadležnega obiskovalca; odpravi spremljevalko, da bom lahko govoril z dekletom; hitro ga odpravi; zlepa odpraviti / spremstvo je odpravil in šel sam dalje odslovil
// narediti, povzročiti, da kdo odide, ne da bi dosegel, kar želi: odpravil sem ga, češ da nimam denarja; mene ne boste kar tako odpravili; odpraviti koga praznih rok
// ne izpolniti prošnje, pričakovanja: odpravili so učiteljstvo s pisnim pojasnilom, da ni denarja; odpravil jo je samo z obljubami / starši me odpravijo z darili, a časa zame nimajo
3. s prislovnim določilom narediti, kar je potrebno za odhod koga: zjutraj je odpravila otroke v šolo / odpravili so me v bolnišnico; odpraviti koga v internacijo; mati me je odpravila nabirat jagode; odpravil ga je domov
4. narediti, kar je potrebno za odpošiljatev: odpraviti blago; odpraviti poslovna pisma / odpraviti tovor z naslednjim vlakom
5. povzročiti izzvani splav: šla je k mazački, da bi ji odpravila; dala si je odpraviti / ko je bila tretjič noseča, je odpravila imela izzvani splav
6. publ. premagati: slovenski boksar je igraje odpravil svojega nasprotnika; včeraj je naša nogometna reprezentanca odpravila grško; gostje so odpravili domačine z visokim rezultatom
7. ekspr., navadno s prislovnim določilom obravnavati kaj tako, kot nakazuje določilo: kritik je odpravil zbirko z nekaj stavki; zakon je na kratko odpravil problem šolske reforme / ne moreš ga odpraviti s šarlatanom / sodelavce revije je odpravil samo z omalovaževalno kretnjo
8. star. odpustiti, odsloviti (iz službe): gospodinja ji je plačala za mesec dni in jo odpravila; ko je o služabniku to izvedel, ga je takoj odpravil / ko je bila vojna končana, so generali vojake odpravili
9. star. opraviti: s tem je odpravil veliko delo; ko boš vse odpravil, se hitro vrni / odpravili ste, lahko greste
● star. imel je več hčera, ki jih je bilo treba odpraviti izplačati; odpraviti stranko končati poslovanje z njo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; odpraviti škodljive snovi iz česa z namakanjem izločiti, odstraniti
♦ mat. odpraviti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; odpraviti oklepaj; odpraviti ulomke v enačbi z množenjem doseči, da v enačbi ni več ulomkov; ptt odpraviti pošiljko odposlati pošiljko iz sprejemne pošte naslovni pošti; žel. odpraviti vlak po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvajálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki pospešuje iztrebljanje: vzeti odvajalne tablete; odvajalno sredstvo
♦ farm. odvajalni čaj
2. odvoden: odvajalni kanal; odvajalne odprtine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvajálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Delovanje praška je ~o
odvajálni -a -o (ȃ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvájanje1 -a s (ā)
glagolnik od odvajati1: odvajanje plinov, sopare; odvajanje toplote iz peči / čaj, tablete za odvajanje / odvajanje čred v dolino; odvajanje žita iz skladišča / odvajanje in integriranje funkcij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvájati1 -am nedov. (ā)
1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
// povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi1: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili / fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
3. fin. glede na predpis dajati na določeni transakcijski račun: podjetje odvaja denar za razne namene
4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvájati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) kaj ~ pline po cevi; fin. ~ denar za kaj; mat. ~ vsoto dveh funkcij; neobč. ~ živali na pašo goniti; neobč. odvajati koga ~ fante k vojakom voditi; Ta čaj ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč] STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑ognjič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ognjíčev pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ogréti ogrêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju
2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce
3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ)
bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osladíti -ím dov., osládil (ī í)
1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom
2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osladkán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ čaj
osladkánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osladkáti -ám dov. (á ȃ)
narediti sladko: osladkati kavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osladkáti -ám dov. osladkánje; drugo gl. sladkati (á ȃ) kaj ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək] ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...
paragvajski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
paragvajska paragvajsko pridevnik
IZGOVOR: [páragvajski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pasijónkin pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik [péhtranou̯ péhtranova péhtranovo] ETIMOLOGIJA: ↑pehtran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pelínov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pelin: pelinov grm / pelinov čaj; pelinovo vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà] ETIMOLOGIJA: ↑pečka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

piškót -a m (ọ̑)
ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote
♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

piškót -a m (ọ̑) peči ~e; ponuditi čaj in ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

píti píjem nedov. (í)
1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo
2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino
3. uživati alkoholne pijače
a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit
b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo
4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje
// zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo
5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje
6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

píti píjem nedov. píj -te, -óč; píl -a, pít, pít -a; pítje; (pít/pìt) (í) kaj ~ čaj; vznes. ~ mir pokrajine |uživati|; Ne kadi in ne ~e; iti pit
píti ga píjem ga (í) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica] STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca] STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav
pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski] STALNE ZVEZE: pleterska hruška
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik] STALNE ZVEZE: navadni pljučnik
ETIMOLOGIJA: ↑pljuča
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
pogreníti -ím dov.
kaj narediti kaj grenko
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

pójem Frazemi s sestavino pójem:
bíti pójem [kóga/čésa], iméti megléne pójme o čém, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti pójma [o čém], postáti pójem [kóga/čésa], raztegljív pójem, širòk pójem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poláj -a m (ȃ)
bot. zdravilna rastlina z rdečkastimi ali vijoličastimi cveti v socvetjih, Mentha pulegium: na travniku raste polaj / čaj iz polaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pólh Frazemi s sestavino pólh:
dêbel kot pólh, spáti kot pólh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pomiríti -ím dov., pomíril (ī í)
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante
3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pomírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od pomiriti: pomirjenje sprtih sosedov / iskati pomirjenje v naravi / čaj za pomirjenje; kapljice za pomirjenje (živcev) / pisateljevo pomirjenje s stvarnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponôči prisl. (ó)
v času teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj neprenehoma / vožnja ponoči se mu zdi nevarna / za ponoči si je pripravila čaj
● šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; prim. noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponúden1 -a -o (ú; ȗ) komu/čemu kupcem ~o blago; odkloniti ~i čaj
ponúdeno -ega s, pojm. (ú; ȗ) ne sprejeti ~ega
ponúdenost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponudíti in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ī ú; ū ȗ)
1. narediti, da lahko kdo kaj
a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje
b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj
2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo
● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pôprov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus
// navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete
♦ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

popúhati -am dov. (ū)
ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret
● ekspr. popuhati vroč čaj popihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

porabíti za in porábiti za -im za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj uporabiti koga/kaj za kaj / kot kaj
Za ta kruh porabijo posebno pšenico.
1.1.
kdo/kaj uporabiti koga/kaj kot kaj
Te ljudi porabijo kot živi ščit.
2.
kdo/kaj potrošiti za kaj kaj / koliko
Za vzpon sta porabila pol ure.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

posladíti -ím dov., posládil (ī í)
osladiti: precediti in posladiti čaj / s svojo prijaznostjo mu je posladila stare dni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posladíti -ím dov. posládil -íla, nam. posladít/posladìt; poslajênje; drugo gl. sladiti (í/ȋ í) kaj ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potílen -lna -o prid. (ȋ)
farm. ki pospešuje potenje: potilni čaj, prašek
♦ med. potilna kopel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potílen -lna -o (ȋ)
potílni -a -o (ȋ) lekar. ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poživílo -a s (í)
sredstvo za poživitev: uživati poživila; kava, čaj in druga poživila; pren. omenjena knjiga je resnično poživilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

právi -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet
// ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas
2. ki je v skladu
a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo
b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak
c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava
// ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen
b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh
c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat
// pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal
// izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila
7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda
● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati
♦ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.:, pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

právi čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje] ETIMOLOGIJA: ↑precejati
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] ETIMOLOGIJA: ↑precediti
prečiščeválni pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

predívec -vca m (ȋ)
bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pregrênek in pregrenák -grênka -o in -ó prid. (é ȃ é)
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pregrênek -nka -o in pregrenák -grênka -ó (é; ȃ é ọ̑) ~ čaj; poud. ~i spomini |zelo žalostni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda] ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
prehláden2 -dna -o stil. -ó prid. (á)
preveč hladen: čaj je že prehladen; prehladna soba; vreme je postalo prehladno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prehláden2 -dna -o tudi prehláden -dna -ó (á; á á ọ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepečênec -nca m (é)
na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

presládek -dka -o tudi presladák presládka -ó (á; ȃ á ọ̑) ~ čaj; poud. ~e besede |zelo, pretirano prijazne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

préslica -e ž (ẹ́)
1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice
2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na kolovrat; privezati prejo na preslico; presti na preslico, s preslico; lepo izrezljana preslica
♦ agr. preslica del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod; bot. njivska preslica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

présličen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na preslico: preslični čaj / preslična os

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

présličen -čna -o (ẹ́)
préslični -a -o (ẹ́) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

préšati -am nedov. (ẹ́)
pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati1: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen
// z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pricúrniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pricúrniti -em dov. pricúrnjen -a; pricúrnjenje (ú ȗ) kaj ~ v čaj malo žganja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

príjati -am nedov. (ī)
1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj
// knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo
2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja
// ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripráviti -im dov. (á ȃ)
1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje
// narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; na hitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade
3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo
// z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer
4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo
5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil
// narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino
6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam
● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje
Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.
1.1.
kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

protidepresívno nač. prisl. (ȋ) Ta čaj deluje ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pŕsen -sna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce
♦ aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

purgírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: ta čaj dobro purgira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Raba velike in male začetnice pri poimenovanju hrane, jedi in rastlin

Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rabíti in rábiti -im nedov. (ī á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rabíti za in rábiti za -im za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj za kaj / kot kaj
Za ta kruh rabijo posebno pšenico.
1.1.
kdo/kaj uporabljati koga/kaj kot kaj
Te ljudi rabijo kot živi ščit.
2.
iz jezikoslovja kaj uporabljamo za/kot kaj
Pridevnik rabimo (v stavku) za prilastek ali kot povedkovo določilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

rájši in ráje prisl. (ȃ)
1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi
2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več
● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čim prej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Razlikovanje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki: »ribani« ali »riban sir«?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

  • riban sir ali ribani sir
  • mlet črni poper ali mleti črni poper
  • bel kuh ali beli kruh
  • zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
  • modificiran škrob ali modificirani škrob
  • krompirjev prigrizek
  • slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéči čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rekláma -e ž (ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo
// takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo
● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

repík repíka samostalnik moškega spola [repík] STALNE ZVEZE: navadni repik
ETIMOLOGIJA: = češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rmán -a m (ȃ)
zdravilna rastlina s pernatimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti: rman in šentjanževka / nabirati, sušiti rman nadzemne dele rmana
// posušeni nadzemni deli te rastline: skuhati čaj iz rmana / pog. piti rman čaj iz teh delov
♦ bot. planinski rman sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških; planinski pelin; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rmán -a m (ȃ) utrgati ~; snov. čaj iz ~a; knj. pog. piti ~ rmanov čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rmánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rman: rmanovi cveti / rmanov čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rmánov -a -o (ȃ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

robídov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na robido ali robidnico: robidovo grmičevje / robidov čaj / robidov sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

robídov -a -o (í) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rôčka1 -e ž (ȏ)
1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka
// vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika
2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko
♦ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rooibos -a [rôjbos] m (ȏ)
zeliščni čaj iz posušenih listov grma Aspalathus linearis: piti rooibos; rooibos z brusnicami, vanilijo; skodelica aromatiziranega rooibosa / čaj rooibos
// tak grm, ki raste predvsem v Južni Afriki: rooibos zraste do višine 1,5 metra / grm rooibos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í)
1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice
2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

róža -e ž (ọ̑)
1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni
// rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože
2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo
● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša
♦ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; pravn. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

róža -e ž (ọ̑) presaditi ~o; ledene ~e; petelinova ~ |greben|; rastl. divja ~ šipek; neobč. vrtnica; poud. ~ deklet |najlepša med dekleti|; star. čaj iz rož iz zdravilnih rastlin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rúm -a m (ȗ)
alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom
♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rúski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi
// pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film
♦ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904–1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sám2 -a -o zaim. (ȃ ā)
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

samovár -a in -ja m (ȃ) zlasti v ruskem okolju
1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar
2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

samovár -ja tudi samovár -a m, prva oblika s -em (ȃ; ȃ) |posoda za čaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

séna -e ž (ẹ̑)
farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno; v prid. rabi: sena čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

séna.. tudi séna prvi del podr. zlož. (ẹ̑) sénačáj tudi séna čáj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sénačáj -a tudi séna čáj ~ -a m s -em snov. (ẹ̑ȃ) senov čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na séno: senov čaj / senovi listi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sénov -a -o (ẹ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

shladíti -ím dov., shládil (ī í)
narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

shlajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ čaj
shlajênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sitce ► ˈsiːce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin] ETIMOLOGIJA: ↑sivka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúhati -am dov. (ú ȗ)
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin
// narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo
// dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati
2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje
4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúhati -am dov. -an -ana; skúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ kosilo; skuhati komu kaj ~ gostom večerjo; poud. ~ komu veliko hudega |povzročiti|; Vsak dan ~a in pospravi
skúhati se -am se (ú ȗ) Krompir se je preveč skuhal; poud.: Le kje se je skuhal ta načrt |je nastal|; ~ ~ od vročine |zaradi vročine priti v slabo telesno stanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sládek -dka -o prid.
1.
ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
2.
ki mu je dodan sladkor
SINONIMI:
3.
ekspr. ki je zelo, pretirano prijazen; ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost
SINONIMI:
ekspr. cukren, ekspr. maslen, ekspr. meden4, ekspr. meden4, ekspr. posladkan, zastar. sladen, ekspr. sladkoben
GLEJ ŠE SINONIM: blagodejen, ljubek, prijazen, prijeten, priliznjen, zrel
GLEJ ŠE: grenek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

sladíti -ím nedov. (ī í)
1. delati sladko: sladiti čaj z medom
2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sladíti -ím nedov. sládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, slajèn -êna; slajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ čaj z medom; sladiti komu kaj poud. ~ komu življenje |delati prijetno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sladkán -a -o; bolj ~ (á) preveč ~ čaj
sladkánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sladkáti -ám nedov. (á ȃ)
delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo; kavo si je preveč sladkal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sladkáti -ám nedov.
kaj delati sladko
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

sladkórnica sladkórnice samostalnik ženskega spola [slatkórnica] ETIMOLOGIJA: ↑sladkor
sladokúsen -sna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sladokúsno primer. prisl. (ȗ) ~ srkati čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik] STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza] STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
slezénovčev -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc] STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez
slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo] ETIMOLOGIJA: ↑slez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slézov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na slez: slezovi listi / slezov čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slézov -a -o (ẹ̑) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka] ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
smréčen -čna -o prid. (ẹ̑)
smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sôlza -e tudi -é [sou̯za] ž (ó)
1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti
a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po licih; ekspr. solze privrejo, se ulijejo iz oči; solze silijo, ekspr. stopijo v oči; brisati si solze; ko se je poslavljal, je imel solze v očeh; knjiž., ekspr. sočutje ji je izvabilo solze; jokati brez solz; ekspr. potoki solz; kot lešnik debele solze / ekspr. pekoče, vroče solze / knjiž. veliko solz je že prejokal / ekspr.: nasmejati se do solz; biti ganjen do solz zelo, močno
b) ob draženju očesa: ob rezanju čebule so ji tekle solze iz oči
// knjiž., ekspr. kar je podobno taki kapljici: kraljica je imela oblačilo posuto z briljantnimi solzami / s sveče so se začele cediti solze
// mn., ekspr. jok: težko prenašam solze; ni res, je trdila med solzami; to so bile solze jeze, sreče jok zaradi jeze, sreče; smeh in solze / spraviti koga v solze; našel sem jo vso v solzah jokajočo, objokano / nasmehniti se skozi solze jokati in se obenem nasmehniti
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: kaniti v čaj solzo žganja / niti za solzo zdravila ni več
● ekspr. oblile, posilile so jo solze začela je jokati; ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. to ni vredno solz za to ni vredno jokati; ekspr. obrisati, otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; ekspr. pretakati bridke, grenke solze zelo jokati; ekspr. njene oči plavajo v solzah so zelo solzne; ekspr. topiti se v solzah zelo jokati; ekspr. grob je močila z grenkimi solzami jokala je za umrlim; knjiž., ekspr. njihova zgodovina je pisana s solzami v njihovi zgodovini je bilo mnogo trpljenja, žalostnih dogodkov; ekspr. pretakati krokodilje ali krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; ekspr. ta svet je dolina solz kraj trpljenja, težav; ekspr. zapustiti dolino solz umreti; studenec, čist kot solza zelo čist
♦ etn. solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sôlza -e tudi sôlza -é [u̯z] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) brisati si ~e; poud.: ~e privrejo v oči |se pokažejo v očeh|; potoki solz |zelo veliko|; biti ganjen do solz |zelo, močno|; ~e sreče |jok|; neobč. kaniti ~o žganja v čaj |zelo malo|; poud.: prelivati ~e |jokati, žalovati|; pretakati krokodilje ~e |kazati nepristno žalost|; To niso mačje ~e |ni majhna, nepomembna stvar|; neobč. oblačilo z briljantnimi ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

So prebivalci Gruzije »Gruzinci« ali »Gruzijci«?

Že nekaj časa je jasno, da bo slovenska košarkarska reprezentanca septembra v Celju na evropskem prvenstvu igrala tudi z gruzinsko. Ali gruzijsko? To dilemo imamo lektorice športnega programa TVS. Zlasti od oktobra 2004 smo športnim novinarjem svetovale, da govorijo Gruzinec in gruzinski. Čeprav vemo, kaj je napisano v pravopisnem slovarju, smo upoštevale razlago Silva Torkarja v Delovih Pismih bralcev (18. 10. 2004):

»V zadnjem času se v medijih pogosteje pojavljata imeni Gruzija in Osetija. Probleme novinarjem in lektorjem povzročajo njihove pridevniške izpeljanke in ustrezni etnonimi (imena pripadnikov narodov). Ime Gruzija smo Slovenci prevzeli iz ruščine (prek prevodov klasikov ruske literature) že v 19. stoletju, enako tudi pridevniško izpeljanko gruzínski in etnonim Gruzínec (rusko sicer gruzin). Te oblike so utrjevali v povojnem času najboljši slovenski prevajalci ruske in gruzinske književnosti, zlasti Mile Klopčič s svojimi mojstrskimi pesniškimi prevodi Puškina in Lermontova ter Tone Pavček s svojim (žal še vedno le fragmentarnim) prevodom epa Vitez v tigrovi koži Šota Rustavelija. Standardizirala sta jih tudi Slovenski pravopis 1962 in SSKJ 1991 (v dodatkih k V. knjigi). Zaradi nizke pismenosti nekaterih novinarjev se je v slovenskih medijih že pred časom začela pojavljati tudi nestandardizirana oblika grúzijski, Grúzijec, kakršna je sicer znana iz hrvaščine in srbščine (tam seveda Gruzijac). Nekateri se morda še spomnijo čaja, ki so ga uvažali iz Gruzije in pakirali v Zagrebu s hrvaškim napisom Gruzijskičaj. Žal je tej napačni rabi v nasprotju z že uveljavljenim standardom nasedel tudi Slovenski pravopis 2001, v katerem tudi sicer prav na lastnoimenskem področju najdemo vse preveč uredniške samovolje in kabinetnih tvorb. Izvirne gruzinske oblike so: Sakartvelo (Gruzija), Kartveli (Gruzinec) in Kartuli (gruzinski).«

Kaj pa raba? Gruzijec in gruzijski. Naredile smo tudi kratko ustno anketo med športnimi novinarji. Če ne bi poznali našega navodila/nasveta, bi govorili Gruzijec in gruzijski.

Na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/institut-za-slovenski-jezik-frana-ramovsa/so-steklenicke-tudi-nesteklene, 4. 3. 2013) smo prebrale, da naj bi druga izdaja SSKJ izšla jeseni 2014. Bo v njej geslo gruzinski ('nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo') nadomeščeno z gruzijski ('nanašajoč se na Gruzijce ali Gruzijo')?

Ali na kratko: Kaj naj svetujemo športnim novinarjem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spec.1 --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spécies1 -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

srébati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄)
spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke
// ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino
● pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

srébati -am nedov.
kaj spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi
SINONIMI:
srkati, knj.izroč. cmrkati, knj.izroč. posrkavati, ekspr. srebkati, ekspr. srebljati, knj.izroč. vsrkavati
GLEJ ŠE SINONIM: srkati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

sŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov
2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili
3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje
● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sŕkanje (ŕ ȓ) kaj ~ vroč čaj; poud. počasi ~ kavo |piti v majhnih požirkih|; Korenine ~ajo vlago iz zemlje
sŕkati ga -am ga (ŕ ȓ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi: nekajkrat je srknila vroč čaj; srkniti juho iz žlice
// ekspr. popiti, izpiti: pred kosilom je srknil kozarček slivovke
● ekspr. počasi je srknil cigaretni dim vdihnil; pog., ekspr. rad ga srkne pije (alkoholne pijače)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sŕkniti -em dov. sŕknjen -a; sŕknjenje (ŕ ȓ) kaj nekajkrat ~ vroč čaj; poud. ~ kozarček slivovke |popiti, izpiti|
sŕkniti ga -em ga (ŕ ȓ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ)
1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno
// sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje
2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti
// ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa
// ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / stalne barve obstojne
3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom
// ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev
4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi
// ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
♦ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; jezikosl. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stári Frazemi s sestavino stári:
stáro in mládo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stopinja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
stopinje samostalnik ženskega spola
enota za merjenje temperature
pisno znamenje
odtis noge
IZGOVOR: [stopínja], rodilnik [stopínje]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šálica2 -e ž (ȃ)
nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo] STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...
šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkêjši (í ȃ í)
1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj
2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
3. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; zastar. do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šípek -pka m (ī)
trnat grm z belimi ali rožnatimi cveti ali njegove živo rdeče jagode: šipek cvete / nabirati šipek; čaj iz šipka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šípek -pka m (í; ȋ) posekati ~; snov. čaj iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šípkov -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj
♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šípkov -a -o (í; ȋ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škátla -e ž
1.
posoda kvadrataste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažopojmovnik
2.
slabš. vozilo, navadno slabše
SINONIMI:
pog. kareta, pog. koreta, nar. kripa, slabš. šklemfa, slabš. škripa
GLEJ ŠE SINONIM: karoserija, ohišje, vozilo
GLEJ ŠE: omarica, past, okvir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

špájka -e ž (ȃ)
bot. rastlina z rdečkastimi ali belimi cveti v socvetju, Valeriana: špajka in kalužnica / dvodomna, skalna, zdravilna špajka
● čaj iz špajke iz korenin zdravilne špajke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

špájkov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na špajko ali špajk: špajkove korenine / špajkov čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

špájkov -a -o (ȃ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...
távžentróža -e [tau̯žəntroža] ž (ȃ-ọ̑)
zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože
// posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

távžentróža -e [žə] ž (ȃọ̑) nabirati ~e; snov. čaj iz tavžentrož; knj. pog. piti ~o |čaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

te ► ˈtẹː -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

téja -e ž čaj: Pitvina, teja, se narédi AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

têrmoska -e ž (ȇ)
termovka: napolniti termosko; vroč čaj, kava iz termoske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tímijanov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tímijanov -a -o (ȋ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tôpel -pla -o tudi tópel tôpla -o tudi tópel tôpla -ó [-u̯]; -êjši -a -e (ó; ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑; ȇ) ~ dan; ~ človek; poud. ~ glas |ugoden, prijeten|; Čaj je še ~
tôpli -a -o (ó) ~ vrelec; šalj. ~ bratec |homoseksualec|; ~a greda
tôplo -ega s, pojm. (ó) popiti kaj ~ega; umakniti se na ~o; biti na ~em
tôplost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc] STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...
trávarica -e ž (ȃ)
1. zlasti v hrvaškem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih: spiti kozarček travarice
2. ekspr. zeliščarica: kupiti čaj pri travarici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tropína tropíne samostalnik ženskega spola [tropína] ETIMOLOGIJA: iz trop ‛trdi deli grozdnih jagod po stiskanju’ (= hrv., srb. trȍp) < pslov. *tropъ, verjetno iz *tropati ‛stiskati, tlačiti’ iz ide. korena *trep- ‛stopati, teptati’, tako kot gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’ - več ...
úra-esamostalnik ženskega spola
  1. navadno s prilastkom enota za čas
    • ura česa
    • , ura v/na čem, kje, kdaj
    • , ura na kaj, koliko
  2. časovna enota pouka
    • ura česa
    • , ura v/na čem, kje, kdaj
    • , ura za kaj/koga
  3. časovna meja glede na dogodek
    • ura česa
    • , ura v/na čem, kje, kdaj
    • , ura po čem
    • , ura za kaj/koga
  4. naprava za merjenje časa
    • ura za kaj/koga
    • , ura s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ustreznost zapisa »filter vrečka« oz. »filtervrečka«?

Filter vrečka ali filtervrečka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Uzbekistanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Uzbekistanca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [uzbékistanəc], rodilnik [uzbékistanca]
BESEDOTVORJE: Uzbekistančev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

váriti1 -im tudi varíti -ím nedov. (ā ȃ; ī í)
1. pripravljati kaj s kuhanjem česa: variti pivo; variti strup, zdravilo / variti zdravilne rastline
♦ agr. s segrevanjem raztopine slada v vodi povzročati spreminjanje škroba v sladkor
// star. kuhati: variti čaj; variti juho / variti medico, žganje
2. star. pripravljati, snovati: variti načrte, zakone / nad mestom se vari nevihta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Vejica pred »namesto«, ki povezuje osebni glagolski obliki

Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:

  • V ključnem trenutku tragedije Orfej Evridiko vidi(,) namesto pogleda.

Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.

Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Velika ali mala začetnica – »Miklavžev večer«

Se tako kot miklavžev čaj tudi miklavžev večer (5. decembra, večer pred praznikom sv. Miklavža) piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vlíti vlíjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega v kaj: vliti mleko v lonec; vliti sok, vino v steklenico; vliti žganje v čaj / vliti alkohol na rano zliti; pren. znanja se ne da kar vliti v glavo
♦ teh. vliti tekočo kovino v formo
2. ekspr. povzročiti, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: vliti komu pogum; s svojim zgledom je vlil otrokom spoštovanje do starejših; zdravnik je znal bolniku vliti upanje v ozdravitev; s pesmijo jim je hotel vliti voljo in odločnost / počitek mu je vlil novih moči; to je vlilo njegovemu srcu miru ga je pomirilo; dogodek jim je vlil strah v kosti, srce jih je prestrašil, vznemiril; vliti komu tolažbo v srce ga potolažiti
// povzročiti, da kaj postane značilnost česa: avtor je vlil v razpravo precej realizma
● ekspr. jabolčnik je kar vlil vase hitro, v velikih požirkih popil; ekspr. vliti občutja v besede izraziti jih z besedami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vlívati -am nedov. (í)
1. spravljati kaj tekočega v kaj: vlivati rum v čaj; vlivati sok, vino v steklenico; vlivati staljen svinec, vosek v kalup; pren. znanja se ne da vlivati v glavo
2. ekspr. povzročati, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem je vlival optimizem; vlivati komu zaupanje v samega sebe / take izkušnje vlivajo razočaranje
● ekspr. pijačo je kar vlival vase pil je hitro, v velikih požirkih; ekspr. ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje z neprijetnostmi kvaril njegovega veselja; knjiž., ekspr. znala je vlivati olja na ogenj koga (še bolj) razburjati, dražiti; (še) poslabševati položaj, odnose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

  • Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

  • celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

  • celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vréčica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od vreča: šivati vrečice; spraviti v vrečico; papirnata, plastična, platnena vrečica; vrečica z dišavami, s semeni / umivalna vrečica; vrečica za led / dati v čaj dve vrečici sladkorja
● ekspr. moški z vrečicami pod očmi z nabreklinami
♦ bot. pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; gastr. dresirna vrečica; zool. račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vsrkávati -am nedov. (ȃ)
1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati
// z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah
2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke
● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

z2 predl., pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž
I. z rodilnikom
1. za izražanje usmerjenosti stran
a) z zgornje strani, z zgornjega dela česa: veter mu je odnesel klobuk z glave; val je vse odplavil s krova; pasti z mize, s strehe; vzeti knjigo s police; skočiti z voza / sklatiti jabolko z drevesa; zlesti s konja; sneti puško z rame; zbrcati odejo s sebe
b) od površine: umakniti se s ceste, poti; vstati z ležišča; letalo je poletelo z letališča / pot kaplja, teče s čela; vse je teklo z njega
c) od kod sploh: oditi z doma; prišli so z vseh koncev, strani; s severa je pihala burja; ogenj se je širil s strehe na streho; goste so preselili z vrta v dvorano / pripotovati z Dunaja, s Koroške / z lova je prinesel zajca; poročati z razstave; vračati se s sprehoda; pren. odstaviti koga s položaja; odstraniti sporno točko z dnevnega reda
2. za izražanje izhodiščne časovne meje: zgodilo se je v noči s četrtka na petek / pismo, poročilo z dne 5. septembra
3. za izražanje ozira, omejitve: z večje časovne oddaljenosti ocenjevati stvari objektivneje / presojati kaj s stališča tehnike; gledati na kaj z ekonomskega stališča; z vidika stabilnosti gospodarstva so ti ukrepi koristni
4. za izražanje izvora: bolezen se prenaša z živali na človeka / obračati se z boka na bok
II. z orodnikom
1. za izražanje sredstva, orodja, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kopati s krampom; pokriti streho z opeko; pisati s svinčnikom; umiti se z mrzlo vodo; igrati se z žogo / okužiti se z bacili / kraj je obkrožen s hribi / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem / vodnjak z v zemljo zabito cevjo
2. za izražanje načina poteka dejanja: brati, govoriti s hripavim glasom; voziti s preveliko hitrostjo; prodajati z izgubo; premagati nasprotnike z lahkoto; poslušati predavanje z veliko pozornostjo zelo pozorno; jesti s tekom / ogovarjati koga z gospodom; poklicati koga z imenom / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa, razmerja: dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom; lepo so ravnali z njim; imeti potrpljenje z učenci; igrati se z vrstniki / bahati se z avtomobili; sprijazniti se z mislijo, da je vsega konec / pohiteti z nakupom; publ. končati, začeti z delom končati, začeti delati / spoznanje ga je navdalo z grozo / Slovenija meji z Avstrijo, s Hrvaško / imeti dobre odnose z mnogimi državami; živahna trgovina z Italijo
4. za izražanje druženja, spremstva: na obisk je prišel sin z družino; plesala je s fantom; peljati se s kom v dvigalu; šel je na sprehod z otroki / svinja s prašički; prodati kravo s teletom
5. za izražanje prisotnosti
a) kakovosti, lastnosti: konj z dolgo grivo; deklica s črnimi kitami; fant s kuštravimi lasmi / ležati z angino; s slabim znanjem jezikov ne boš napredoval / trgovina z igračami / težave s stanovanjem
b) vsebine: vreča z apnom; revija z ilustracijami; košarica s kruhom; rezervirati sobo z dvema posteljama; skleda z žganci
c) dodatka: jesti hrenovko z gorčico; piti čaj z limono, rumom / stresti pšenico s plevami v vrečo / volk je požrl jagnje s kožo in dlako vred
6. za izražanje časa, v katerem se dejanje začenja ali poteka: z današnjim dnem veljajo novi predpisi; z nočjo se jih je spet lotil strah; brati se je naučila s petimi leti; delati bo začel s prvim marcem / s časom se je vse uredilo sčasoma; z leti, s starostjo je postajal prijaznejši
7. v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega osebka: zanimalo jih je, kako je z materjo; ne ve, kaj se bo zgodilo z mladino; s stricem je zelo hudo
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je povedal; star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo; ekspr. nasprotniki ga obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. delati s polno, z vso paro zelo hitro; ekspr. obraz ji je pokril s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno; ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je; ekspr. z vsemi štirimi se je branil iti domov zelo, močno; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
♦ biol. razmnoževanje z delitvijo; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zapirálno nač. prisl. (ȃ) Ta čaj deluje ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zavréti1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kaj vre: zavreti mleko / zavrela nam je čaj skuhala
2. začeti vreti: čakali so, da voda v loncu zavre / ekspr. morje okoli njih je zavrelo
3. silovito, peneč se priteči od kod na površje: po deževju so spet zavreli studenci
// ekspr. hitro, v veliki količini priteči od kod: iz rane mu je zavrela kri; solze so mu zavrele iz oči
4. ekspr. začeti prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: iz dvorane so zavreli ljudje
5. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojaviti se v visoki stopnji: v njem je zavrela jeza; v prsih mu je zavrelo ljubosumje
// brezoseb. izraža nastop zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: če mi zavre, ne odgovarjam zase; v glavi mu je zavrelo; v njem je zavrelo od sovraštva / med poslušalci je zavrelo / po deželi je zavrelo so se začeli nemiri, spopadi
● ekspr. kri mi zavre, če pomislim na krivice zelo se vznemirim, razburim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdravílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode
♦ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdravílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o delovanje mazila
zdravílni -a -o (ȋ) ~ čaj
zdravílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdravílni čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zelêni čáj -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zelíščarica -e ž
ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastlinepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. rožarica, ekspr. travarica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

zelíšče -a s (í)
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča
// taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zelíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zelišče: zeliščno steblo / zeliščni čaj; zeliščni sok; zeliščna odvajalna sredstva / zeliščna lekarna
♦ gastr. zeliščno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sesekljanega peteršilja, drobnjaka, špinače, pehtrana in drugih zelišč; gozd. zeliščni sloj sloj, ki obsega vegetacijo med grmovnim in mahovnim slojem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zelíščen -čna -o (ȋ)
zelíščni -a -o (ȋ) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zváriti1 -im tudi zvaríti -ím tudi izváriti -im tudi izvaríti -ím dov., zváril tudi izváril (ā ȃ; ī í)
pripraviti kaj s kuhanjem česa: zvariti napoj / zvariti zdravilne rastline
// star. skuhati: zvariti čaj / zvariti brinjevec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zváriti -im tudi zvaríti -ím dov. zváril -a tudi zváril -íla, nam. zvárit tudi zvarít/zvarìt; zvárjenje tudi zvarjênje; drugo gl. váriti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ zdravilni napoj; star. ~ čaj skuhati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žájbelj -blja tudi -na [žajbəlj] m (á)
dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti: žajbelj že cveti; nabirati žajbelj za čaj; grmički žajblja
// žajbljev čaj: grgrati žajbelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žájbelj -blja m
dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlovijoličastimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. žajbljevec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

žajbelj ► ˈžaːi̯bėl’ -bl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žájbljev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na žajbelj: žajbljev list / žajbljev čaj; žajbljev med

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žájbljev -a -o (á) ~ čaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ženíkelj -klja m (í)
bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula: čaj iz ženiklja; čemaž in ženikelj / navadni ženikelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ženíkelj -klja m
bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulihpojmovnik
SINONIMI:
nar. lečuha

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

žlíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 396