drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
gibljíviSSKJ -a -o prid. (í) gibljívi délovni čàs -ega -ega čása m (í, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, fleksibilni delovni čas: uvesti gibljivi delovni čas; prednosti gibljivega delovnega časa; Delež zaposlenih z gibljivim delovnim časom se je v podjetju povečal z 10 na 40 odstotkov
fleksibílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fleksibílni délovni čàs -ega -ega čása m (ȋ, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, gibljivi delovni čas: Izkušnje iz držav severne Evrope, ki starše z otroki aktivno podpirajo z davčnimi olajšavami, mrežo vrtcev in možnostjo fleksibilnega delovnega časa, so se pokazale za spodbudne
odpirálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) odpirálni čàs -ega čása m (ȃ, ȁ á)
čas, ko je ustanova, poslovalnica, trgovina odprta za stranke: odpiralni čas vrtcev; Podpiramo zahteve predlagateljev referenduma za razumno zakonsko ureditev odpiralnega časa trgovin
botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
prime time1 -- -ma cit. [prájm tájm] m (ȃ, ȃ) čas največje gledanosti: televizijski prime time; Izbirni postopek je mesece polnil prime time v medijih E ← agl. prime time iz prime 'prvoten, prvorazreden, odličen' in time 'čas'prime time2 -- -- v prid. rabi
prime time program; prime time oddaja; Zdi se mi nerazumljivo, zakaj se v prime time terminu brez pomislekov predvaja turbofolk
shareware -ra cit. [šêrvêr] m (ȇ-ȇ) rač.
preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E ← agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'
basmáti1 -ja m (ȃ) dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E ← nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'basmáti2 -- v prid. rabi
Divji in basmati riž je treba kuhati posebej, saj je čas za pripravo prvega daljši
diahróniSSKJ -a -o [dijahroni] prid. (ọ̑) diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
potoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) potoválni računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
računalnik kot dodatna oprema avtomobilov, ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva: upravljanje potovalnega računalnika; Med merilniki sta seveda tudi prilagojen potovalni računalnik in indikator okoliške temperature
prèdmenstruálni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki je v zvezi s časom pred menstruacijo: predmenstrualne bolečine; predmenstrualne motnje; V predmenstrualnem obdobju je bila večina žensk bolj utrujena ali pa je čutila izrazito pomanjkanje energije E iz pred menstruácijoprèdmenstruálni sindróm -ega -a m (ȅ-ȃ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; PMS: blažiti predmenstrualni sindrom; Približno polovico žensk muči predmenstrualni sindrom
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
skrájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) skrájni rók -ega -a in ròk róka m (ȃ, ọ̑; ȍ ọ́)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; deadline: Skrajni rok za dokončno uresničitev te naloge je konec leta
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med.
veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
barikíranje -a s (ȋ)
zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
debalkanizácija -e ž (á)
odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati
delílnica -e ž (ȋ)
kraj, prostor za razdeljevanje; razdelilnicaSSKJ, razdeljevalnicaSSKJ: delilnica hrane; delilnica metadona; Starejšo gospo je zanimal odpiralni čas delilnice oblačil, zato je uslužbenec poklical na Karitas in ji ponudil podatke E (↑)delíti
drogíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, džanki, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Oznanjanje (celo uglednih pediatrov), da otroci žensk, ki jim bodo posvetile ves svoj čas, ne bodo niti drogiranci niti agresivni, je kratko in malo laž, pravi filozofinja E ↑drogíran
endorfíni -ov m mn. (ȋ) med.
beljakovinske snovi, ki se vežejo na opiatne receptorje in tako zmanjšajo bolečino, povzročijo občutek sreče, dobrega počutja: izločanje endorfinov; sproščanje endorfinov; Razpolovni čas endorfinov v možganih, ki nam dajejo občutek vznesenosti, je le kakih pet minut E ← agl. endorphin ← frc. endorphine iz (↑)endo… + (↑)(mo)rfín
freeware -ra cit. [frívêr] m (ȋ-ȇ) rač.
brezplačna programska oprema, ki pa je uporabnik ne more spreminjati, izboljševati: Brezplačna programska oprema (freeware) je uporabniku na voljo brezplačno za nedoločen čas, odprtokodna (opensource) pa omogoča tudi spreminjanje kode in s tem prilagajanje progama E ← agl. freeware iz free 'prost, svoboden' + ware 'trgovsko blago'
gándža -e in ganja -e cit. [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, kanabis (1), trava (1): Ves čas sem imel tudi kakšno rastlino doma, ker me je zanimalo, kako gandža raste
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, kanabis (2), trava (2): Devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk E ← agl. ganja ← stind. gañjā
gostujóči -a -e prid. (ọ́) ki javno nastopa, krajši čas deluje zunaj kraja stalnega udejstvovanja: gostujoči dirigent; gostujoči trener; gostujoče moštvo; K razvoju razstavnega koncepta so kot gostujoča kuratorja povabili inovativna nizozemska oblikovalca E (↑)gostovátigostujóči profésor -ega -ja m, člov. (ọ́, ẹ̑)
visokošolski profesor, ki določeno časovno obdobje, navadno en semester, predava na nematični visokošolski ustanovi: dogovor o financiranju gostujočega profesorja; V zadnjih dveh akademskih letih je kot gostujoči profesor slovenske književnosti predaval na dunajski slavistiki
inicializácija -e [inicijalizacija] ž (á)
1. rač. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek; zagonSSKJ: omogočiti inicializacijo; inicializacija strežnika; čas inicializacije; Koda se izvede ob vsakem zagonu računalnika in omogoča inicializacijo in osnovne nastavitve naprav na matični plošči, kar je potrebno, da se naloži operacijski sistem
2. dejanje, s katerim kaj nastopi, se začne razvijati: Gre pač za povsem življenjski proces, značilen za vse poklice: vsakdo potrebuje inicializacijo E ← agl. initialization iz initial 'začetni' ← lat. initiālis
javljálec -lca [in jau̯ljau̯ca] m, živ. (ȃ) teh.
del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati
kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ) šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'kickboxing2 -- v prid. rabi
Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono
klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa
masážnik -a m (ȃ)
priprava za mehanično delovanje na telo, del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov; masažni aparatSSKJ: masažnik za noge; Čas masiranja je potekel in treba je izklopiti masažnik E univerbizirano iz masážni aparát
maturánec -nca m, živ. (á) pog.
1. maturantski ples: Hodi na plesne vaje za maturanca
2. maturantski izlet: Ko so odšli na maturanca v Grčijo, sta ves čas tičala drug ob drugem E univerbizirano iz maturántski plés, izlèt
nèsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki se nanaša na čas zunaj sezone: nesezonski mesec; nesezonska hrana; nesezonsko sadje; Kot pojasnjujejo v laški pivovarni, je prvo četrtletje izrazito nesezonsko obdobje za večino proizvajalcev pijač E (↑)nè… + (↑)sezónski
NLP -- in -ja [nələpə̀] m (ə̏) krat.
predmet ali svetlobni pojav, ki se za kratek čas pojavi na nebu in katerega vzrok nastanka nekateri povezujejo z obstojem nezemljanov; neznani leteči predmetSSKJ: NLP so večinoma neslišni, včasih povzročajo tudi nenavadno brnenje E kratica za n(eznani) l(eteči) p(redmet)
nutricístka -e ž, člov. (ȋ)
strokovnjakinja za prehrano; nutricionistka: Kdor želi shujšati, si mora za prehranjevanje vzeti čas, hrano dobro prežvečiti in se zavedati, kaj je zaužil, meni nemška nutricistka E ↑nutricíst
óldtájmer -ja in oldtimer -ja cit. [ólttájmer] m, živ. (ọ̑-á) pog.
starinsko vozilo; starodobnik: sprevod oldtajmerjev; zbirka oldtajmerjev; Oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami E ← agl. old-timer iz old 'star' + tvor. od time 'čas'
opisménjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost opismenjenega človeka: računalniška opismenjenost; 18. in 19. stoletje sta čas začetkov lahke literature in vse večja opismenjenost je povzročala, da je ta literarni tok postajal vedno bolj dostopen najširšim plastem prebivalstva E ↑opisménjen
perestrójka -e ž (ọ̑)
politika sovjetskega voditelja Gorbačova, ki je zagovarjala gospodarske in politične spremembe v družbi: čas perestrojke; oče perestrojke; začetek in konec perestrojke; Perestrojka se je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja začela izključno kot reforma gospodarskega modela, končala pa se je z razpadom Sovjetske zveze E ← rus. perestrójka iz perestróitь 'preurediti, na novo zgraditi'
PMS -- in -ja [pəməsə̀] m (ə̏) krat.
skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; predmenstrualni sindrom: sindrom PMS; Če vam nagaja predmenstrualni sindrom (PMS), vas bodo zagotovo razveselili izidi raziskav, ki potrjujejo večplastno delovanje soje pri težavah s PMS E ← agl. PMS, kratica za p(re)m(enstrual) s(yndrome) 'predmenstrualni sindrom'
pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ)
1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni
2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti
pogooglati -am cit. [pogúglati] in pogúglati -am dov. (ȗ)
1. poiskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Danes zvečer bom znanega športnika v hotelski sobi pogooglal in skušal dobiti tudi posnetek njegovega dvoboja | Preden se potencialni pacient odpravi v zasebno ambulanto, zdravnika dodobra pogugla
2. krajši čas iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Mislim, da bi se splačalo malce pogooglati in preveriti po internetu | Dajmo malo poguglati po spletu E ↑googlati
pokomunicírati -am dov. (ȋ)
krajši čas komunicirati: Magični zdravilci so pred bolnikom malo zaplesali, naredili nekaj žgalnih daritev, v nerazumljivi latovščini pokomunicirali s tem ali onim božanstvom, pobrali bolniku denar in ciao! E (↑)komunicírati
pòkomunízem -zma m (ȍ-ī)
čas, razmere po padcu komunizma; postkomunizem: Spremembe, ki se jih je lotila vlada, so prizadele nekatere sloje ljudi, ki so imeli raje nizko socialno varnost komunističnega obdobja kot negotovost pokomunizma E (↑)po... + (↑)komunízem
pòstkomunízem -zma in póstkomunízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī)
čas, razmere po padcu komunizma; pokomunizem: obdobje postkomunizma; vrnitev postkomunizma; Slovenija je izpeljala tranzicijo v demokracijo, izšla iz postkomunizma in postala popolnoma evropska država E ← agl. postcommunism, nem. Postkommunismus iz (↑)póst... + (↑)komunízem
pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
pòsttranzícijski -a -o in pósttranzícijski -a -o prid. (ȍ-í; ọ̑-í)
ki se nanaša na čas po koncu tranzicije: posttranzicijska družba; posttranzicijske države; posttranzicijsko obdobje; Posttranzicijska politika bo morala zagotoviti temelje za večjo stopnjo zaupanja in višje vrednotenje demokracije E (↑)póst... + ↑tranzícijski
povolílni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s časom po volitvah: povolilna koalicija; povolilno obdobje; povolilno sodelovanje; Zdaj, ko naj bi se povolilna evforija zmagovitih strank in žalost manj uspešnih že nekoliko umirili, je verjetno pravi čas, da javnost seznanimo z načrti za koalicijo E iz po volítvah
pozicioníranje -a [pozicijoniranje] s (ȋ)
1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva
2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati
pozitívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
človek s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Eden od nasvetov za podjetnike in za uspeh v karieri je tudi, da preživljaj čas s pozitivci E univerbizirano iz pózitiven člôvek
prèdinformacíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se nanaša na čas pred uvedbo informacijske tehnologije, informacijskih sistemov: V predinformacijski dobi je veljalo, da je pouk geografije osredotočen na pridobivanje splošnih informacij o domovini E iz pred informacíjsko dôbo
prèdračunálniški -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki se nanaša na čas pred uvedbo računalnikov: predračunalniška doba; V predračunalniških in popotovalnih časih so bili dnevniki kombinacija pisanega, risanega in lepljenega E iz pred računálniško dôbo
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki se nanaša na čas pred referendumom: predreferendumska kampanja; predreferendumske obljube; predreferendumske razprave; Najmanj denarja so za predreferendumsko propagando namenili v združenju upravičencev do vlaganj v telekomunikacije E iz pred referéndumom
prostočásni -a -o prid. (á)
ki je v zvezi s časom, s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga: prostočasne dejavnosti; Jahalni centri, igrišča za golf in prostočasni športni objekti v urbanih središčih privlačijo tudi zasebne vlagatelje E iz prôsti čàs
prostočásnik -a m (ȃ)
1. revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa: Predvčerajšnjim je izšel spomladanski prostočasnik
2. člov. kdor organizirano in ustvarjalno preživlja prosti čas: Dispanzer za psihohigieno načrtuje tudi vodeno skupino prostočasnikov E (↑)prostočásni
prótistrésni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti stresu; antistresni: protistresni program; protistresna terapija; Ureditev vsakodnevnega življenja pomeni, da si morajo člani skupine urediti vsakodnevni urnik tako, da je v njem čas za redno izvajanje protistresnih tehnik E iz próti strésu
raznočásje -a s (ȃ) jezikosl.
obstajanje, spreminjanje jezikovne lastnosti, značilnosti v njihovem časovnem razvoju; diahronijaSSKJ: Ramovš je raznočasje tudi v oblikoslovju in skladnji besedišča dobro videl, le obravnaval ga je drugače kot v glasoslovju E iz rázni čàs
remíksati -am nedov. in dov. (ȋ)
aranžirati, oblikovati skladbo z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: Vsi iz skupine smo delali v studiu z drugimi bendi, z glasbo drugih ljudi, ki smo jo remiksali, a čez čas smo začeli pogrešati svojo glasbo E ↑remíks
robotizírani -a -o prid. (ȋ)
ki deluje s pomočjo vgrajenega robota: robotizirani menjalnik; robotizirano vozilo; Lep zgled je avtomatizacija proizvodnje, v kateri roboti in druge robotizirane naprave že lep čas obvladujejo ključne procese, kot so sestavljanje, varjenje, lepljenje, lakiranje in tako naprej E (↑)robotizírati
scientológ -a [scijentolog-] m, člov. (ọ̑)
pripadnik scientološke cerkve: Scientologi verjamejo v duhovno naravo človeka, ki je duh brez materije, energije, in ni vezan niti na prostor niti na čas E po zgledu agl. scientologist iz lat. scientia 'znanost, veda' + gr. -logos iz (↑)lógos
spónzorski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na sponzorje ali sponzorstvo; pokroviteljskiSSKJ: sponzorski denar; sponzorska pogodba; sponzorska sredstva; V podjetju so mu kot sponzorski prispevek k projektu skrajšali delovni čas za polovico E (↑)spónzor
timeline -na in -- cit. [tájmlajn] m (ȃ)
1. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; časovnica (3): Vse lastnosti animacije določamo v timelinu, kjer označimo, kateri atributi predmeta se s časom spreminjajo
2. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; časovnica (4): Oglasi v obliki sponzoriranih tvitov naj bi se uporabnikom prikazovali v timelinu E ← agl. timeline iz time 'čas' + line 'črta'
time-outSSKJ -a cit. [tájm-áu̯t] m (ȃ-ȃ)
prekinitev opravljanja kake dejavnosti, posebej v napetih situacijah: Pogajalci so si po slabih dveh urah razprave vzeli enourni time-out, med katerim se je vladna stran preselila v drugo sobo, da bi našla morebitne rešitve za vsebinske ovire pri sklepanju sporazuma E ← agl. time-out iz time 'čas' + out 'zunaj'
timer -ja cit. [tájmer] m (á)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; časovnik: Robotski sesalnik ima vgrajen timer, da posesa stanovanje, ko ni nikogar doma E ← agl. timer iz time 'čas'
veríženje -a s (í)
1. dejstvo, da se kaj dogaja, razvršča drugo za drugim: veriženje dogodkov; veriženje kreditov odobritev novega kredita z navezavo na predhodnega; prepoved veriženja pogodb; Določila novega zakona o delovnih razmerjih onemogočajo dalj časa trajajoče veriženje zaposlitev za določen čas
2. ukvarjanje s preprodajo česa, navado z namenom dvigovanja cene na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: veriženje delnic; veriženje z zemljišči; Iz strokovnih služb zbornic in prometnega ministrstva je treba takoj odstraniti uradnike, ki so vpleteni v veriženje z dovolilnicami in denarjem
3. vsebinsko nizanje, nejasno, zapleteno sporočanje: Pri študijah o umetnosti, ki jih ne pišejo umetnostni zgodovinarji, se hitro izkaže, da gre predvsem za jalov poskus narativnega veriženja in skladiščenja teoremov E (↑)verížiti
vinjétaSSKJ -e ž (ẹ̑)
nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: avtocestna vinjeta; letna vinjeta; uvedba vinjet; Na vprašanje novinarjev, ali morda razmišljajo o vinjetah za krajši čas, je odvrnil, da se mu cene vinjet zdijo zelo ugodne E ← nem. Vignette, prvotno 'listek z ornamentom in podatki' < 'okras, ornament v knjigi' ← frc. vignette iz vigne 'vinska trta' ← lat. vīnea
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
zažúrati -am dov. (ȗ) pog.
preživeti čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: Če greš v naših letih en sam večer ven in zažuraš oziroma se kako drugače iztrošiš, nato za regeneracijo potrebuješ tri dni E ↑žúrati
zgódbarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na pripovedovanje, pisanje zgodb: zgodbarski prvenec; Knjiga je izpisana z osupljivo zgodbarsko veščino, ves čas na meji med čudenjem in bizarnostjo na drugi strani E (↑)zgódbar
zintrigírati -am dov. (ȋ)
s povzročitvijo vznemirjenja vzbuditi zanimanje; zaintrigirati: Najbolj nas je zintrigirala sama tema drame, ki je sicer postavljena v pretekli čas, a je hkrati ontološka, da se jo aktualizirati E ↑intrigírati
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr
žurêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni žurerji; nočni žurer; Najbolj zagreti žurerji so se začeli zbirati že uro in pol pred časom, ko so zaposleni v diskoteki sploh začeli prodajati vstopnice E ↑žúr
žurírati -am nedov. (ȋ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurati: Dobro se počuti na plesiščih diskotek, kjer večkrat žurira s prijatelji in znanci E ↑žúr