čátež -a m (ȃ) mitol. bitje, ki je pol človek pol kozel: škratje, vešče in čateži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čatežPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog čateža samostalnik moškega spolabajeslovno bitje, pol človek pol kozel
IZGOVOR: [čáteš], rodilnik [čáteža]
BESEDOTVORJE: čatežev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čateževPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog čateževa čateževo pridevnikIZGOVOR: [čátežeu̯], ženski spol [čáteževa], srednji spol [čáteževo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Čátež ob Sávi -a ~ ~ m, prva enota s -em zem. i. (ȃ á) na ~u ~ ~, neurad. na ~učáteški -a -o (ȃ)Čatežàn -ána in Čatežán -a in Čátežan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)Čatežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Če podjetje poimenuje svoje enote – mala ali velika začetnica?»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»
So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.-Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
»Podvodni, povodni, vodni ... mož« – kako pisati in zakaj
Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.
Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme-Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána,
bôjna sekíra je zakopána,
divjáti kot snéta sekíra,
drvéti kot snéta sekíra,
izkopáti bôjno sekíro,
kot snéta sekíra,
letéti kot snéta sekíra,
sekíra je pádla kómu v méd,
zakopáti bôjno sekíro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sezóna-esamostalnik ženskega spolanavadno s prilastkom namensko obdobje leta
- sezona česa
- , sezona v/na čem, kje
- , sezona za koga/kaj
- , sezona s čim/kom
- , sezona med kom/čim, kje, kdaj
- , sezona pri čem/kom, kje
- , sezona brez koga/česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
strúna Frazemi s sestavino strúna:
brénkati na drugáčne strúne,
brénkati na drúge strúne,
brénkniti na čústveno strúno,
igránje na čústvene strúne,
napét kot strúna,
napéti drúge strúne,
ubírati drúge strúne,
ubráti drugáčne strúne,
ubráti drúge strúne,
zabrénkati na drugáčne strúne,
zabrénkati na právo strúno,
zadéti právo strúno,
zaigráti na čústvene strúne,
zaigráti na čústveno strúno,
zaigráti na právo strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vrẹ́dən 1., -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.