Tiskanje

álpski típ čebelnjáka -ega -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ápiterapévtski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelar

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelavnik

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelen
Glej:

(bečelen) košar (za roj): 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelinjak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečeljak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelnik

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečelnjak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bečula
Glej:

hišica od bečulov: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

binenhavs

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

celínski típ čebelnjáka -ega -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebela
Glej:

pri čeBelih: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelec

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelen
Glej:

čebelni vrt: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelica

Predlog

čebelice samostalnik ženskega spola

manjšalno čebela

domišljijski lik

IZGOVOR: [čebélica], rodilnik [čebélice] in [čəbélica], rodilnik [čəbélice]

BESEDOTVORJE: čebeličin

ZVEZE: čebelica Maja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelinjak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čəbelíšče, n., pogl. čebelnjak, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebeljak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnica

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelník -a [čebeu̯nik in čəbeu̯nik] m (í)
zastar. čebelnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelník -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnik

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

1.

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2.

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebelnják -a [čebelnjak in čəbelnjak] m (á)
stavba za čebelne panje: postavil je nov čebelnjak; sedeti pri čebelnjaku; v razredu je živo kot v čebelnjaku
♦ čeb. dvostranski čebelnjak pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; zložljiv čebelnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnják -a [če in čə] m (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnják -a m

stavba za čebelje panje

SINONIMI:

zastar. čebelnik, star. ulj, star. uljnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024

čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnják – glej čebẹ̑la

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak m, F2, apiarium, apistrum, zhibelnîak; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnják -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak m

geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelnjak gl. šunik

geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čebelov
Glej:

čebelova huta: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čela
Glej:

kašela od čel: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

čmrlják -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dúnajčan -a m (ú)
1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve: beli, modri dunajčan
2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dvóstránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama
♦ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo

dvóstránsko

prisl.:

dvostransko obvezna pogodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dvóstránski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dvóstránski prevózni čebelnják -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

hišica

2/2 (hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
2/3 (slaba hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
2/26 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

hišica od bečulov: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
podstrešna hišica: 2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

huta

2/3 (slaba hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
2/23 (kuhinja) / komentar / karta / gradivo h karti
2/53 (kurnica) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

čebelova huta: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kaptar

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kašela
Glej:

kašela od čel: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kašeta

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kontêjner -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

koš

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

košar

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

(bečelen) košar (za roj): 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

košnica

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

kráški típ čebelnjáka -ega -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

montážni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

mravljíšče Frazemi s sestavino mravljíšče:
bíti kot v mravljíšču, vrvéti kot v mravljíšču, žívo kot v mravljíšču

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

obletováti -újem nedov. (á ȗ)
obletavati: čebele obletujejo čebelnjak / obletovati prijatelje / fant vztrajno obletuje dekle / obletovati koga v mislih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

obsénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž.
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: čebelnjak so obsenčili z vejami; plevel je obsenčil mlade rastline; z roko je obsenčila oči zasenčila
2. obiti1, prevzeti: obsenčila jih je velika groza; strah mi je obsenčil dušo / kakšna misel jo je obsenčila; obsenčilo jo je grenko spoznanje / ne vem, kaj ga je obsenčilo, da se je tako razjezil
3. ekspr., v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke; osenčiti: obsenčila si je oči z modro barvo
● knjiž. puh mu je obsenčil lica potemnil; knjiž. skrb in bolečina sta ji obsenčili obraz sta bili opazni, vidni

obsénčen

-a -o:

obsenčena stran zemlje

z drevjem obsenčeno dvorišče

temno obsenčene oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

obsénčiti -im dov. -en -ena; obsénčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj z/s čim ~ čebelnjak z vejami; redk. ~ oči z modro barvo osenčiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

od
Glej:

glavnik od bušel: 2/59 (satovje) / komentar / karta / gradivo h karti
hišica od bečulov: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
kašela od čel: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
korito od vode: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
nasad od sekire: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti
štalice od prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

opraševálna postája -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pajnhiten

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pánj Frazemi s sestavino pánj:
bíti kot v pánju, šuméti kàkor v pánju, šuméti kot v pánju, vršáti kot v pánju, vrvéti kàkor v pánju, završáti kot v pánju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

panj-

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

panjevica [panjevíca] samostalnik ženskega spola

čebelnjak, uljnjak

PRIMERJAJ: čebelnjak, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

panónski típ čebelnjáka -ega -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pášni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

paviljón -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Pavlin

Predlog

Pavlina Pavlino pridevnik

IZGOVOR: [páu̯lin]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

poskúsni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prenôsni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prevózni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pri
Glej:

pri čeBelih: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prikólični čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

regístrska oznáka čebelnjáka -e -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

roj
Glej:

(bečelen) košar (za roj): 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

slovénski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

sod

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

stacionárni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

stálni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

stojíšče -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

škatla

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
2/6 (podboj) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

šólski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

šuméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter
// povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli
// s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas
2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb. v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak
3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju
● ekspr. vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale
4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih
// ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj

šumé

knjiž.:

voda je šume padala v strugo

šumèč

-éča -e:

potok je šumeč tekel med skalovjem;

prim. šumeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

šuméti Frazemi s sestavino šuméti:
šuméti kàkor v pánju, šuméti kot v čebelnjáku, šuméti kot v pánju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

táblica za čebelnják -e -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

trístránski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

účni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

úlj -a m (ȗ) star.
1. (čebelji) panj: vsi ulji so polni medu; čebelnjak s pisanimi ulji; v sobi je šumelo kakor v ulju / sedeti pred uljem čebelnjakom
2. votel panj: cepiti hrastove ulje; dati ulj na ogenj, v peč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ȗlj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ulj

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljanec

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnik

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnják -a m (á)
star. čebelnjak: na koncu vrta stoji uljnjak; sedeti pri uljnjaku; v razredu je šumelo kakor v uljnjaku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnják -a m (á) star. čebelnjak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnjak [uljnják] (voljnjak) samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: čebelnjak, panjevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnják -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

uljnjak

2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vèčstránski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vréti Frazemi s sestavino vréti:
krí vrè kómu [v žílah], vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik, vréti kot v čebelnjáku, vréti kot v kôtlu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vrt

2/66 (sadni vrt) / komentar / karta / gradivo h karti
2/67 (vrt za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti
2/68 (greda) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

čebelni vrt: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
sadni vrt: 2/66 (vrt – sadni) / komentar / karta / gradivo h karti
vrt za rože: 2/67 (vrt za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti
zelenjavni vrt: 2/67 (vrt – za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vzrejalíšče mátic -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

vzrêjni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

za
Glej:

(bečelen) košar (za roj): 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
britev za (se) briti: 2/50 (britev) / komentar / karta / gradivo h karti
britula za se briti: 2/50 (britev) / komentar / karta / gradivo h karti
britVa za (se) briti: 2/50 (britev) / komentar / karta / gradivo h karti
britva za v žep: 2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti
cegel za (na) streho: 2/19 (strešna opeka) / komentar / karta / gradivo h karti
cegel za mir: 2/18 (zidna opeka) / komentar / karta / gradivo h karti
cegel za zidanje: 2/18 (zidna opeka) / komentar / karta / gradivo h karti
cunja za obrisati: 2/51 (brisača) / komentar / karta / gradivo h karti
čaniba (ta) za spat: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
čut za prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
greda za rože: 2/67 (vrt – za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti
gredica za rože: 2/67 (vrt – za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti
gredica za solato: 2/67 (vrt – za zelenjavo in rože) / komentar / karta / gradivo h karti
hiža za spati: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za kokoši: 2/53 (kurnica) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za koze: 2/55 (hlev za ovce) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za krave: 2/54 (hlev za krave) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za krave: 2/54 (hlev za krave) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za ovce: 2/55 (hlev za ovce) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za ovce: 2/55 (hlev za ovce) / komentar / karta / gradivo h karti
hlev za prasce: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zapážiti -im dov. (á ȃ)
1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti
2. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati

zapážen

-a -o:

s slamo zapažen svinjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zasílni čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zelenjávnik -a m (ȃ)
knjiž. zelenjavni vrt: postavil je čebelnjak in uredil zelenjavnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zložljívi čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.