nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje
♦ zool. brezzobi kiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
- 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
- 1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
- 2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust
● pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja
// nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka
2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč
♦ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
čeljúst páde dôl kómu, čeljúst se pobési kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
spodnja čeljust
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
- 1/24 (nebo) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/25 (brada) / komentar / karta / gradivo h karti
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nanašajoč se na čeljust: čeljustni sklep; čeljustna kost; čeljustne mišice / čeljustna kirurgija
♦ avt. čeljustna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben in zavorne čeljusti; strojn. čeljustni drobilnik; zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nav. ekspr. manjšalnica od čeljust:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi s čeljustjo 1.
- 1.1. ki sestavlja, tvori čeljust 1.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
- kost, v katero so vraščeni zobje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čeljúst páde dôl kómu, dáti se dôl [s kóm], glédati kóga od zgôraj dôl, kápo dôl, klobúk dôl, kúfre gôr, kúfre dôl, poglédati kóga od zgôraj dôl, vsì kríži so dôl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira
// povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve
2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil
2. potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila
3. izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice
// knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo
- izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se
izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah
- izpáhnjen -a -o:
naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo
// sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj
2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno
3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina
4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da lahko uveljavlja svojo voljo, vpliv: direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast
5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup
// ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk
7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na
a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke
b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna
c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo
č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis
8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen
● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov
- močnó tudi môčno
1. prislov od močen: srce mu močno bije; močno dežuje; močno držati, vleči; močno stisniti
2. ekspr. izraža visoko stopnjo: močno se je zresnil; močno bled, vesel
- môčni -a -o sam.:
močni so branili šibkejše; pravica, zakon močnejšega; ekspr. rad spije kaj močnega žganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. delati rob, robove: obrobljati odeje, prte
♦ obrt. obdajati robove pohištva s furnirjem ali plastičnimi materiali zaradi zaščite, videza
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: trato obroblja gosto grmičevje / čeljust mu obroblja gosta brada / prt obrobljajo dragocene čipke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega
- odkŕhniti se nar. primorsko
odhrkniti se: glasno se je odkrhnil in začel govoriti
- odkŕhnjen -a -o:
odkrhnjen kip, noht; kamen, odkrhnjen od zidu; odkrhnjena veja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka
- párno prisl.:
kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
beséda je pádla na kámen, čeljúst páde dôl kómu, kócka je pádla, kot da bi kdó pádel z Mársa, [kot da] bi kdó pádel z nebá, [kot da] je kdó pádel z lúne, [kot da] je kdó pádel z Mársa, [kot da] je kdó pádel z nebá, kot z nebá pásti, króna ne bo pádla kómu z gláve, ne pásti s hrúške, ne pásti z Mársa, ne pásti z nebá, níti na kônec pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne páde kómu, pásti kàkor snòp, pásti kot kámen, pásti kot kláda, pásti kot mána z nebá, pásti kot pokošèn, pásti kot snòp, pásti kot spodsékan, pásti kot zréla hrúška, pásti med kopríve, pásti na fínto, pásti na kàj kot múha na méd, pásti na koléna, pásti na plódna tlà, pásti na psà, pásti skozi rešêto, pásti v krémplje kóga/čésa, pásti v lêvje žrêlo, pásti v móčnik, pásti v pást, pásti v róke pravíce, pásti v vôdo, pásti v zós, pásti z Mársa, pásti z oblákov, sekíra je pádla kómu v méd, srcé je pádlo v hláče kómu, tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, žívo srebró je pádlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
[kot] žábji píldek [naróbe]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čeljúst se pobési kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi s podganami 1.
- 1.1. ki je del telesa podgane 1. ali se pridobiva s telesa podgane 1.
- 1.2. ki spominja na podgano 1., je tak kot pri podgani 1. ali se mu to pripisuje
- 2. ki je v zvezi s podganami 3.1.
ETIMOLOGIJA: ↑podgana
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
v presledkih drgetati: roke, ustnice podrgetavajo; spodnja čeljust mu podrgetava / podrgetavati v joku / lica so mu podrgetavala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil
// s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel
2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel
3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni
// navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to
● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol
- porínjen -a -o:
naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
porínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete
// spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu
// spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust
2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo
● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu
♦ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo
- premíkati se
spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro
// spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi
// iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu
● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje
♦ jezikosl. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi
- premikajóč -a -e:
na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger
ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen
// ki z videzom, velikostjo kaže
a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika
- sílno prisl.:
silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
treščiti: večkrat je tresknilo; tako je tresknilo, da se je zbudila / v bližini je tresknila granata; vrata so tresknila / treskniti z vrati / spodnja čeljust je tresknila ob zgornjo / tresknil je ob skalo in obležal / udaril ga je, da je tresknil na tla / treskniti koga po glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: take ceste ne ustrezajo prometu; stanovanje ji ustreza; nova šola ustreza sodobnim zahtevam / fant ustreza njenemu idealu moškega / knjiga ustreza svojemu namenu, potrebam; glasba je ustrezala njegovemu razpoloženju / dogodki, podatki ustrezajo resnici so resnični / profesura bi mu ustrezala; zgodnja ura ji ne ustreza ni primerna zanjo
// biti po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: plačilo ustreza / za to dejanje kazen ustreza / cene ne ustrezajo
2. biti v skladu z določenimi normami, pravili: pogodba ustreza predpisom / njegova izobrazba ustreza delovnemu mestu
// biti v skladu z določenimi dejstvi: ocena položaja ne ustreza
3. biti v skladu z določenim namenom: to orodje ustreza / prejšnji način izobraževanja ne ustreza več
4. z dajalnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: skušal ji je v vsem ustrezati / ustrezati svojim strastem
● zgornja čeljust ustreza spodnji čeljusti se ujema s spodnjo čeljustjo; dal je vsakemu, kakor mu je ustrezalo kakor se mu je zdelo; po svoji presoji, glede na svoje koristi
- ustrezajóč -a -e:
ustrezajoči izrazi; študiral je ustrezajočo literaturo; prisl.: ustrezajoče se poglobiti v bistvo stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
- vôlčje prisl.:
volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila
2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat
3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že
4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika: hrana prehaja skozi usta in žrelo v požiralnik; vnetje žrela; imeti bolečine v žrelu; žrelo in grlo / kitovo, levje, volčje žrelo
2. ekspr. velika ustna odprtina zlasti pri zvereh: zver je odprla, razprla žrelo; dreser je segel tigru globoko v žrelo / pes je odpiral žrelo gobec
// usta: smejal se je, da je široko odpiral žrelo; nastaviti steklenico na žrelo / nasititi lačna žrela lačne živali
3. ekspr. zevajoča cevasta odprtina česa: topovsko žrelo; žrelo cevi, dimnika / žrelo brezna / žrelo doline, soteske; žrelo ozke ulice
// široka zevajoča odprtina, v katero se kaj daje: dajati snope v žrelo mlatilnice; peč z velikim žrelom
4. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava: lava bruha iz žrela; razpoke v zemlji okrog velikih žrel / ognjeniško žrelo; žrelo vulkana
5. čeb. izletna odprtina v panju: odpreti, zapreti čebelam žrelo / namestiti ozko zimsko žrelo / žrelo panja
6. navt. odprtina v krovu ladje nad skladiščem za pretovarjanje tovora: spuščati tovor skozi žrelo; žrelo ladijskega skladišča / sidrno žrelo cevasta odprtina na boku sprednjega dela ladje, v kateri leži del sidra
● ekspr. iti volku v žrelo bližati se veliki nevarnosti; ekspr. kozlički so izginili volku v žrelu jih je požrl; ekspr. pasti zmaju v žrelo priti v veliko nevarnost; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. vtakniti glavo v levje žrelo izpostaviti se veliki nevarnosti; ekspr. peklensko žrelo pekel; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom; knjiž., ekspr. žrelo oceana velika globina
♦ alp. žrelo globoka kotlasta globel s strmimi stenami; astron. Lunino žrelo Lunin krater; metal. žrelo zgornji del plavža, kjer se peč polni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.