člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
bógo-člôvek -éka m, člov. (ọ̑-ó ọ̑-ẹ́) ver.
prásec -sca m s -em živ. (á) pešaj. prašič; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek; umazan človek|
prasíca -e ž (í) pešaj. svinja; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek; umazan človek|
práščev -a -o (á)
prasíčin -a -o (ȋ)
revšè -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. |sočutja vreden človek|; slabš. |neodločen, bojazljiv človek; nepomemben človek|
zaníkrnež -a m z -em člov. (ȋ) slabš. |malomaren človek; umazan človek; malovreden človek|
zaníkrnica -e ž, člov. (ȋ) slabš.
zaníkrnežev -a -o (ȋ) slabš.
zaníkrničin -a -o (ȋ) slabš.
dotíčnik -a m, člov. (ȋ) urad. ta človek, tisti človek
dotíčnica -e ž, člov. (ȋ) urad.
dotíčničin -a -o (ȋ) urad.
glavàn -ána tudi glaván -a m, člov. (ȁ á; ȃ) poud. |debeloglav človek; svojeglav, trmast človek|
gríža1 -e ž, pojm. (ȋ) dobiti, imeti ~o; člov., slabš. |siten človek; slaboten človek|
hlastáč -a m s -em člov. (á) poud. |požrešen človek; pohlepen človek|
hlastáčka -e ž, člov. (á) poud.
hlastáčev -a -o (á) poud.
ignoránt -a in ignorànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) brezbrižen človek; slabš. |neveden, omejen človek|
ignorántka -e ž, člov. (á; ȃ)
kreatúra -e ž, člov. (ȗ) neobč. bitje, človek; slabš. |prezir, zaničevanje vzbujajoč človek|
kretén -a m, člov. (ẹ̑) |telesno in duševno nerazvit človek|; slabš. |omejen, neumen človek|
kreténka -e ž, člov. (ẹ̑)
lákotnik -a m, člov. (á) poud. |sestradan človek; lakomen človek|
lákotnica -e ž, člov. (á) poud.
lákotničin -a -o (á) poud.
nemárnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |neskrben, neprizadeven človek|; slabš. Ta ~ zalezuje dekleta |neprijeten, nepošten človek|
nemárnica -e ž, člov. (ȃ) poud. |vlačuga, prostitutka|
nemárnežev -a -o (ȃ) poud.
nemárničin -a -o (ȃ) poud.
pácek -cka m, člov. (ȃ) slabš. |umazan človek; malovreden človek|; zmer. ~ umazani
pácka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
polovíčar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki stvari ne izpelje do konca; površen človek|; star. polgruntar, polzemljak
polovíčarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
polovíčarjev -a -o (ȋ)
požerúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |požrešen človek; lakomen, pohlepen človek|; zmer. ~ požrešni
požerúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
požerún -a m, člov. (ȗ) slabš. |požrešen človek; lakomen, pohlepen človek|
požerúnka -e ž, člov. (ȗ) slabš.
prášič -íča m s -em živ. (á í) divji ~; ~ za zakol; ~ pitanec; člov., nizk. |pohoten, nasilen človek; umazan človek|; zmer. ~ nemarni
prašíčev -a -o (í) ~ rilec
preklétnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |preklet človek|; poud. |malovreden, ničvreden človek|
preklétnica -e ž, člov. (ẹ̑)
preklétničin -a -o (ẹ̑)
preprôstež -a m s -em člov. (ȏ) poud. |lahkoveren, naiven človek; neizobražen človek|
preprôstežev -a -o (ȏ) poud.
razbrzdánec -nca m z -em člov. (á) poud. |razbrzdán človek|
razbrzdánka -e ž, člov. (á) poud.
razbrzdánčev -a -o (á) poud.
robávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |robat človek; neroden, neuglajen človek|
robávslja -e ž, člov. (ȃ) slabš.
samopášnež -a m s -em člov. (ȃ) neobč.: oblasten, samovoljen človek; objesten, predrzen človek
samopášnica -e ž, člov. (ȃ) neobč.
samopášnežev -a -o (ȃ) neobč.
samopášničin -a -o (ȃ) neobč.
samopášnik -a m, člov. (ȃ) neobč.: oblasten, samovoljen človek; objesten, predrzen človek
slabìč -íča m s -em člov. (ȉ í) poud. |neodločen, omahljiv človek|; neobč. slaboten človek
slabíčka -e ž, člov. (ȋ) poud.
slabíčev -a -o (í) poud.
sléhernik -a m, člov. (ẹ̑) poud. |vsak človek, vsakdo; navaden človek|
sléhernica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
sléherničin -a -o (ẹ̑) poud.
stradálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |stradajoč človek; reven, siromašen človek|
stradálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud.
stradálčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
svínja -e ž (í) ~ je povrgla; člov., nizk. |umazan človek; malovreden človek|
svinjár -ja m s -em člov. (á) opravila ~a; slabš. |nespodobno, opolzko govoreč človek; malovreden človek|
svinjaríca -e ž, člov. (í)
svinjárjev -a -o (á)
svinjaríčin -a -o (ȋ)
telebàn -ána in telebán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) slabš. |omejen, neumen človek; neroden, neuglajen človek|
telebánka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
tolováj -a m s -em člov. (ȃ) star. razbojnik; poud. |ničvreden, malovreden človek; razposajen, neugnan človek|
tolovájka -e ž, člov. (ȃ)
tolovájev -a -o (ȃ)
trdoglávec -vca m s -em člov. (ȃ) slabš. |nenadarjen človek; trmast, svojeglav človek|
trdoglávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
trdoglávčev -a -o (ȃ) slabš.
ušívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |ušiv človek; nepomemben, malovreden človek|
ušívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
ušívčev -a -o (ȋ) poud.
vrtoglávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |vrtoglav človek; nemiren, živahen človek|; živ., žival. |zajedavec|
vrtoglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
vrtoglávčev -a -o (ȃ) poud.
zagrízenec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |strasten, nestrpen človek; prizadeven, vztrajen človek|
zagrízenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
zagrízenčev -a -o (ȋ) poud.
zapéčkar -ja m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |nedejaven človek; nerazgledan človek|
zapéčkarica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
zapéčkarjev -a -o (ẹ̑) slabš.
zapéčkaričin -a -o (ẹ̑) slabš.
zaspanè2 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. krmežljavo ~ |zaspan človek|; slabš. |počasen človek|
zavedênec -nca m z -em člov. (é) poud. |zavedèn človek|
zavedênka -e ž, člov. (é) poud.
zavedênčev -a -o (é) poud.
žába -e ž (á) ~ kvaka; prakt.sp. odvreči smeti v ~o |v smetnjak|; knj. pog. voziti ~o |avtomobil znamke Citroen|; človek ~, ●človek-žaba |potapljač|; slabš. |človek manjše rasti|; ljubk. naša mala ~ |otrok|; pojm. plavati ~o prsno
živál -i [-u̯] ž (ȃ) gojiti ~i; kmet. pitovna ~; vet. male ~i; zdrav. poskusna ~; poud.: ravnati s kom kot z ~jo |grdo, surovo|; člov., slabš. Ta ~ ne pozna usmiljenja |surovi, hudobni človek|; ljubk. uboga ~, kako dela |človek; ženska|; skup. vsa ~ v hlevu |živali|; pojm., poud. V nekaterih ljudeh je veliko ~i |živalskosti, živalskega|
živína -e ž, skup. (í) skidati ~i; člov., slabš. |nasilen, surov človek|; poud. |človek s pomembnim položajem|
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
lenôba -e ž, pojm. (ó) od ~e zdolgočasen človek; poud. ~o pasti |lenariti|; člov., poud. Ta ~ je ves dan posedal(a) |len človek|
liberálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ razlagati predpis strpno, popustljivo; ~ misleč človek svobodomiseln človek
obràz -áza m (ȁ á) umiti si ~; udariti koga v ~; postarati se v ~; umazan po ~u; poud.: ~ se mu je razlezel v nasmeh |Nasmehnil se je|; biti jeznega ~a |izraza|; sprejeti koga s kislim ~om |nerazpoložen, nejevoljen|; iz avtobusa znan ~ |človek|; spremenjen ~ zemlje |videz|; vloga z neštetimi ~i |z veliko možnostmi izražanja|; njegov duhovni ~ |lik|; človek z dvema ~oma |dvoličen|; lagati v ~ |predrzno, nesramno|; slovstv.
ópica -e ž (ọ̑) vreščanje opic; antr. ~ človek; člov., slabš. |nekritičen posnemovalec; izumetničen človek|
pôlčlôvek -éka [u̯č] m, člov.; dv. in mn. gl. človek (ȏó ȏẹ́) poud. |človek brez nekaterih pozitivnih lastnosti|
pretêkli -a -o (é) ~ čas; jezikosl. ~ pogojnik; ~o leto
pretêklo -ega s, pojm. (é) žalovati za ~im
pretêklost -i ž, pojm. (é) bližnja ~; poud.: Vse to je ~ |je minilo|; človek s ~jo |človek, ki je veliko doživel|
réven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; poud.: ~a igra |slaba|; ~a, zapuščena mati |vredna sočutja, pomilovanja|; ~o kosilo |skromno|; star. odgovoriti z ~im glasom |slabotnim, onemoglim|; reven z/s čim ~ z rudami, °na rudah
révni -ega m, člov. (ẹ́) |reven človek|
révnost -i ž, pojm. (ẹ́)
robót -a m živ. (ọ̑) industrijski ~; slabš. človek ~ |človek brez lastne zavesti|
rumenokóžen -žna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) ~bolnik
rumenokóžni -a -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) poud. ~ človek |človek rumene rase|
skrúpul -a m (ú; ȗ) neobč.: imeti ~e (moralne) dvome, pomisleke, zadržke; človek brez ~ov brezobziren človek
spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
altruíst -a m, člov. (ȋ) |nesebičen človek|
altruístka -e ž, člov. (ȋ)
anémik -a m, člov. (ẹ́) zdrav. slabokrven človek
anémičarka -e ž, člov. (ẹ́) zdrav.
ángel -a m, člov. (á) ~ Gabrijel; pesn. ~ miru; poud. Bila je pravi ~ |dober človek|; ljubk. ~ moj |kot nagovor|
ántitalènt -ênta m, člov. (ȃȅ ȃé) poud. |nesposoben človek|
ántropo.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |človek, človeški| ántropobiologíja, ántropogeografíja
antropo.. prvi del podr. zlož. |človek, človeški| antropologíja, antroponím, antropofág
aristokrát -a m, člov. (ȃ) plemič; poud.: denarni ~ |mogočnež, veljak, vplivnež|; duhovni ~ |plemenit človek|
aristokrátka -e ž, člov. (ȃ)
aristokrátinja -e ž, člov. (ȃ) aristokratka
áta -a tudi áta -e m, člov. (á; á) pokr.: oče; stari ~ ded; star človek
átov -a -o (á), ●átin -a -o (á)pokr.
avtokrát -a m, člov. (ȃ) samodržec, samovladar; |oblasten, samoljuben človek|
avtokrátka -e ž, člov. (ȃ)
bába1 -e ž, člov. (á) slabš. stara ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; slabš. On je prava ~ |strahopeten človek|
bábjak -a m, člov. (ȃ) slabš. |ženskar|; poud. |strahopeten človek|
babjevérec -rca m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |praznoveren človek|
babjevérčev -a -o (ẹ̑) slabš.
babjevérnež -a m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |praznoveren človek|
babjevérnežev -a -o (ẹ̑) slabš.
baháč -a m z -em člov. (á) poud. |bahav človek|
baháčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
baháčev -a -o (á) poud.
baharítnež -a m z -em člov. (ȋ) slabš. |bahav človek|
baharítnežev -a -o (ȋ) slabš.
bahávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |bahav človek|
bahávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
bahávčev -a -o (ȃ) poud.
bahávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |bahav človek|
bájs -a m, člov. (ȃ) slabš. |debel človek|
bájsa -e ž, člov. (ȃ) slabš.
banálnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |banalen človek|
banálnežev -a -o (ȃ) poud.
banávz -a m, člov. (ȃ) slabš. |neolikan, neotesan človek|
banávzar -ja m z -em člov. (ȃ) slabš. |neolikan, neotesan človek|
banávzarjev -a -o (ȃ) slabš.
barába -e ž, člov. (ȃ) slabš. |ničvreden, malovreden človek|: Ta ~ me je ogoljufal(a)
barbár -a m, člov. (ȃ) zgod. vdori ~ov; slabš. |nekulturen, surov človek|
barbárka -e ž, člov. (ȃ)
bárvanec -nca m z -em člov. (ȃ) |nebeli človek|
bárvanka -e ž, člov. (ȃ)
bárvančev -a -o (ȃ)
bêba -e tudi béba -e ž, člov. (é; ẹ́) redk. bedak; slabš. |neumen, omejen človek|
bêbec -bca tudi bébec -bca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) ~ je od rojstva; slabš. |neumen, omejen človek|
bêbka -e tudi bébka -e ž, člov. (é, ȇ; ẹ́; ẹ̑)
bêbčev -a -o tudi bébčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)
bedák -a m, člov. (á) slabš. |neumen, omejen človek|
bedákinja -e ž, člov. (á) slabš.
bédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) neobč. nesrečen človek
bédnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
bédnežev -a -o (ẹ̑) neobč.
bédničin -a -o (ẹ̑) neobč.
bédnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. nesrečen človek
belúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |belopolt, svetlopolt človek|
belúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
besedún -a m, člov. (ȗ) slabš. |gostobeseden človek|
bêsnež -a in bésnež -a m z -em člov. (ȇ; ẹ̑) |besen človek|
bêsnežev -a -o in bésnežev -a -o (ȇ; ẹ̑)
béstija -e ž (ẹ́; ẹ̑) neobč. sestradana ~ zver; člov., poud. |surov, zloben človek|
bêštija -e in béštija -e ž (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) knj. pog. požrešna ~ zver; člov., poud. To je ~ |surov, zloben človek|; zmer. Ti ~ ti
bímbo -a, °-ta m, člov. (ȋ) šalj. |omejen, neroden človek|
bímbov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
bístrc -a m z -em člov. (ȋ) redk. bistroumen človek; pojm., redk. bistroumnost
bístrčev -a -o (ȋ) redk.
bistroúmnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |bistroumen človek|
bistroúmnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
bistroúmnežev -a -o (ȗ) poud.
bistroúmničin -a -o (ȗ) poud.
bítels -a [tə] m, člov. (ȋ) sleng. neprilagodljiv mlad človek
bítnik -a m, člov. (ȋ) sleng. neprilagodljiv mlad človek
bítnica -e ž, člov. (ȋ) sleng.
bítničin -a -o (ȋ) sleng.
bizantínec1 -nca m z -em člov. (ȋ) slabš. |pretirano ponižen, hinavski človek|
bizantínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
bizantínčev -a -o (ȋ) slabš.
bízgec -a [gə] m z -em člov. (ȋ) šalj. |omejen, neumen človek|
bízgečev -a -o [gə] (ȋ) šalj.
blazíranec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |otopel, brezčuten, človek|
blazíranka -e ž, člov. (ȋ) poud.
blazírančev -a -o (ȋ) poud.
bláznež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |duševno bolan človek|
bláznica -e ž, člov. (ȃ) poud.
bláznežev -a -o (ȃ) poud.
blázničin -a -o (ȃ) poud.
blebetáč -a m z -em člov. (á) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetáčka -e ž, člov. (á) slabš.
blebetáčev -a -o (á) slabš.
blebetálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetálčev -a -o [u̯č] (ȃ) slabš.
blebetávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetávčev -a -o (ȃ) slabš.
blódnež -a tudi blôdnež -a m z -em člov. (ọ̑; ȏ) brezdomen ~; neobč. razuzdan, razvraten človek
blódnežev -a -o tudi blôdnežev -a -o (ọ̑; ȏ)
blodník -a m, člov. (í) |kdor blodi|: ~ brez doma; neobč. razuzdan, razvraten človek
blodníca -e ž, člov. (í) neobč. vlačuga, prostitutka
blodníčin -a -o (ȋ) neobč.
bogabojéčnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |bogaboječ človek|
bogabojéčnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
bogabojéčnežev -a -o (ẹ̑) poud.
bogabojéčničin -a -o (ẹ̑) poud.
bojazljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |bojazljiv človek|
bojazljívka -e ž, člov. (ȋ)
bojazljívčev -a -o (ȋ)
bojéčnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |boječ človek|
bojéčnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
bojéčnežev -a -o (ẹ̑) poud.
bojéčničin -a -o (ẹ̑) poud.
boléhnež -a tudi bolêhnež -a m z -em člov. (ẹ̑; ȇ) poud. |bolehen človek|
boléhnica -e tudi bolêhnica -e ž, člov. (ẹ̑; ȇ) poud.
boléhnežev -a -o tudi bolêhnežev -a -o (ẹ̑; ȇ) poud.
boléhničin -a -o tudi bolêhničin -a -o (ẹ̑; ȇ) poud.
bolháč1 -a [u̯h] m z -em člov. (á) slabš. |bolhat človek|
bolháčka -e [u̯h] ž, člov. (á) slabš.
bolháčev -a -o [u̯h] (á) slabš.
borníranec -nca m z -em člov. (ȋ) neobč. neumen, omejen človek
borníranka -e ž, člov. (ȋ) neobč.
bornírančev -a -o (ȋ) neobč.
bôsec -sca m z -em člov. (ó; ȏ) poud. |bos človek|
bôščev -a -o (ó; ȏ) poud.
bosonóžec -žca m z -em člov. (ọ̑) poud. |bos človek|
bosonóžka -e ž, člov. (ọ̑) poud.
bosonóžčev -a -o (ọ̑) poud.
bosopétec -tca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |bos človek|
bosopétka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
bosopétčev -a -o (ẹ̑) poud.
brátec -tca m z -em člov. (ȃ) manjš.; ljubk. |brat|; šalj. vinski ~ |k pitju nagnjen človek|; sleng. topli ~ homoseksualec
brátčev -a -o (ȃ)
brezbrížnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |brezbrižen človek|
brezbrížnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
brezbrížnežev -a -o (ȋ) poud.
brezbrížničin -a -o (ȋ) poud.
brezčútnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |brezčuten človek|
brezčútnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
brezčútnežev -a -o (ȗ) poud.
brezčútničin -a -o (ȗ) poud.
brezdélec -lca m z -em člov. (ẹ̑) neobč. brezdelen človek
brezdélka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
brezdélčev -a -o (ẹ̑) neobč.
brezdélnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |brezdelen človek|
brezdélnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
brezdélnežev -a -o (ẹ̑) poud.
brezdélničin -a -o (ẹ̑) poud.
brezímnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |brezimen človek|
brezímnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
brezímnežev -a -o (ȋ) poud.
brezímničin -a -o (ȋ) poud.
brezímnik -a m, člov. (ȋ) redk. brezimen človek
brezobzírnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |brezobziren človek|
brezobzírnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
brezobzírnežev -a -o (ȋ) poud.
brezobzírničin -a -o (ȋ) poud.
brezrókec -kca m z -em člov. (ọ̑) poud. |brezrok človek|
brezrókčev -a -o (ọ̑) poud.
brezskŕbnež -a m z -em člov. (ȓ) poud. |brezskrben človek|
brezskŕbnica -e ž, člov. (ȓ) poud.
brezskŕbnežev -a -o (ȓ) poud.
brezskŕbničin -a -o (ȓ) poud.
brezsrámnež -a m z -em člov. (á) neobč. |nesramen, brezobziren človek|
brezsrámnica -e ž, člov. (á) neobč.
brezsrámnežev -a -o (á) neobč.
brezsrámničin -a -o (á) neobč.
brljávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |slaboviden človek|
brljávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
brljávčev -a -o (ȃ) slabš.
brús -a m (ȗ) ročni ~; poud. jezikovni ~ |priročnik za jezikovno kulturo|; člov., slabš. |neroden, velik človek|
búča -e ž (ú)
1. zrela ~; mn., snov. jesti ~e
2. ~ vina |posoda|; slabš. ~ ga boli |glava|; člov., šalj. zvita ~ |prebrisan, zvit človek|
búčman -a m, člov. (ȗ) šalj. |fant|; slabš. |trmast, omejen človek|
budálo -a s (á) slabš. |neumen, omejen človek|
bujnolásec -sca m z -em člov. (ȃ) poud. |bujnolas človek|
bujnoláska -e ž, člov. (ȃ) poud.
bujnoláščev -a -o (ȃ) poud.
búkselj -slja m z -em člov. (ú) slabš. |neumen, omejen človek|
búksljev -a -o (ú) slabš.
búldog -a m živ. (ȗ) čistokrven ~; člov., nizk. |neroden, neprijeten človek|
búmbar -ja m z -em člov. (ȗ) slabš. |omejen, neumen človek|
búmbarjev -a -o (ȗ) slabš.
búrja -e ž, pojm. (ú) ~ piha; poud. povzročiti ~o |razburjenje, vznemirjenje|; poud. On je prava ~a |je vihrav, zaletav človek|
búrklež -a m z -em člov. (ȗ) slabš. |neroden človek|
búrkležev -a -o (ȗ) slabš.
búrovž -a m z -em člov. (ú) pokr. dol. neroden, vihrav človek
búrovžev -a -o (ú) pokr. dol.
butálec -lca m z -em člov. (ȃ) poud. |neumen, omejen človek|
butálka -e ž, člov. (ȃ) poud.
butálčev -a -o (ȃ) poud.
bútec -tca m z -em člov. (ȗ) slabš. |neumen, omejen človek|
bútčev -a -o (ȗ) slabš.
bútelj -tlja m z -em člov. (ȗ) slabš. |neumen, omejen človek|
cágavec -vca m s -em člov. (á) neknj. ljud. neodločen, malodušen človek
cágavka -e ž, člov. (á) neknj. ljud.
cágavčev -a -o (á) neknj. ljud.
cápa -e ž (á)
1. slabš. krpati ~e |ponošeno, raztrgano obleko|; poud. kupiti si pisane ~e |oblačila|
2. člov., slabš. |neodločen, omahljiv človek|
cápavec -vca m s -em člov. (á) slabš. |raztrgan človek|
cápavka -e ž, člov. (á) slabš.
cápavčev -a -o (á) slabš.
capè -éta m, člov. (ȅ ẹ́) slabš., redk. |malovreden človek|
capín -a m, člov. (ȋ) slabš. |malovreden človek|; zmer. Ti ~ nesramni
capínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
cefízelj -zlja m s -em člov. (í) slabš. |majhen človek|
cefízljev -a -o (í) slabš.
cérovec -vca m s -em člov. (ẹ́) star. Šparovec ~a najde |Varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike|
cérovčev -a -o (ẹ́) star.
cigàn -ána m, člov. (ȁ á) slabš. |zvit, malovreden človek|
cigánka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
cíncar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |omahljiv, obotavljiv človek|
cíncarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
cíncarjev -a -o (ȋ) slabš.
cíncavec -vca m s -em člov. (í; ȋ) slabš. |omahljiv, obotavljiv človek|
cíncavka -e ž, člov. (í; ȋ) slabš.
cíncavčev -a -o (í; ȋ) slabš.
cméndra -e ž, člov. (ẹ̑) pokr. jokav človek
cméra -e tudi cmêra -e ž, člov. (ẹ̑; ȇ) slabš. |jokav človek|
cmerávec -vca in cméravec -vca tudi cmêravec -vca m s -em člov. (ȃ; ẹ́; é) slabš. |jokav človek|
cmerávka -e in cméravka -e tudi cmêravka -e ž, člov. (ȃ; ẹ́; é) slabš.
cmerávčev -a -o in cméravčev -a -o tudi cmêravčev -a -o (ȃ; ẹ́; é) slabš.
cmérda -e tudi cmêrda -e ž, člov. (ẹ̑; ȇ) pokr. jokav človek
cmérga -e tudi cmêrga -e ž, člov. (ẹ̑; ȇ) pokr. jokav človek
cmérglja -e tudi cmêrglja -e ž, člov. (ẹ̑; ȇ) pokr. gor. neodločen, malodušen človek
cmeríka -e ž, člov. (í) slabš. |jokav človek|
cmeríkavec -vca m s -em člov. (í) slabš. |jokav človek|
cmeríkavka -e ž, člov. (í) slabš.
cmeríkavčev -a -o (í) slabš.
cmerljívec -vca m s -em člov. (ȋ) slabš. |jokav človek|
cmerljívka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
cmerljívčev -a -o (ȋ) slabš.
cmíhavec -vca m s -em člov. (í) slabš. |jokav človek|
cmíhavka -e ž, člov. (í) slabš.
cmíhavčev -a -o (í) slabš.
cmokávzar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš. |kdor cmoka; neolikan človek|
cmokávzarka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
cmokávzarjev -a -o (ȃ) slabš.
cúnja -e ž (ú) stare ~e; knj. pog. kuhinjska ~ krpa; slabš. porabiti ves denar za ~e |za obleke|; člov., slabš. |neodločen, omahljiv človek|
čebljáč -a m s -em člov. (á) poud. |brezskrbno govoreči človek|
čebljáčka -e ž, člov. (á) poud.
čebljáčev -a -o (á) poud.
čebljávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |brezskrbno govoreči človek|
čebljávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
čebljávčev -a -o (ȃ) poud.
čečkáč -a [čə] m s -em člov. (á) slabš. |nerazločno pišoč človek|
čečkáčka -e [čə] ž, člov. (á) slabš.
čečkáčev -a -o [čə] (á) slabš.
čédnostnik -a m, člov. (ẹ́) pešaj. kreposten človek
čédnostnica -e ž, člov. (ẹ́) pešaj.
čédnostničin -a -o (ẹ́) pešaj.
čelák -a m, člov. (á) poud. |čelat človek|
čelákinja -e ž, člov. (á) poud.
čeljustáč -a m s -em člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljustáčka -e ž, člov. (á) slabš.
čeljustáčev -a -o (á) slabš.
čeljustálo -a s, člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljústnik -a m, člov. (ȗ) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljústnica -e ž, člov. (ȗ) slabš.
čeljústničin -a -o (ȗ) slabš.
čemérnež -a [čə in če] m s -em člov. (ẹ̑) poud. |čemeren človek|
čemérnica -e [čə in če] ž, člov. (ẹ̑) poud.
čemérnežev -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.
čemérničin -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.
čénča -e ž (ẹ̑) slabš. raznašati ~e |izmišljotine|; člov., slabš. Ta ~ bo vse izklepetal(a) |klepetav človek|
čenčáč -a m s -em člov. (á) slabš. |klepetav človek|
čenčáčka -e ž, člov. (á) slabš.
čenčáčev -a -o (á) slabš.
česnáč -a m s -em člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek|
česnáčka -e ž, člov. (á) slabš.
česnáčev -a -o (á) slabš.
česnálo -a s, člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek|
človéče -ta s, člov. (ẹ́; ȇ) slabš. |človek|
človéček -čka m, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. pravkar rojeni ~ |otrok|; slabš. neveden in smešen ~ |človek|
čmeríka -e ž, člov. (í) poud. |čemeren človek|: Kdo bo poslušal tako ~o; ~ je nenehno godrnjal(a)
čòk čôka m (ȍ ó) goreči ~i; ~ premoga; pokr. primor. ruvati ~e štore; člov., slabš. |neroden človek|
čokátec -tca m s -em člov. (ȃ) poud. |čokat človek|
črnávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |črnolas človek|; živ., poud. |črna žival|
črnávslja -e ž, člov. (ȃ) slabš.
črnè -éta m, člov. (ȅ ẹ́) slabš. |črnolas človek|
črnoglèd -éda m, člov. (ȅ ẹ́) poud. |črnogled človek|
črnoglédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
črnoglédnež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |črnogled človek|
črnoglédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
črnoglédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
črnoglédničin -a -o (ẹ̑) poud.
črnúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |črnolas, temnopolt človek; črnec; duhovnik|
črnúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
čvéka -e tudi čvêka -e ž (ẹ́; é; ȇ) slabš. pripovedovati ~e |izmišljotine|; člov., slabš. Ta ~ bo vse izklepetal(a) |nespametno govoreč človek|
čvekáč -a m s -em člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek|
čvekáčka -e ž, člov. (á) slabš.
čvekáčev -a -o (á) slabš.
čvekálo -a s, člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek|
dáhavec -vca m z -em člov. (ȃ) |ujetnik, taboriščnik|; sleng. |zelo suh, sestradan človek|
dáhavka -e ž, člov. (ȃ)
dáhavčev -a -o (ȃ)
darežljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |darežljiv človek|
darežljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
darežljívčev -a -o (ȋ) poud.
debelín -a m, člov. (ȋ) poud. |debel človek|
debelínka -e ž, člov. (ȋ) poud.
debelínko -a, °-ta m, člov. (ȋ) šalj. |debel človek|
debelínkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ) šalj.
debelják -a m, člov. (á) poud. |debel človek|
debélko -a, °-ta [u̯k] m, člov. (ẹ̑) šalj. |debel človek|
debélkov -a -o, °-tov -a -o [u̯k] (ẹ̑) šalj.
debelokóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) |žival|; člov., poud. |neobčutljiv človek|
debelovrátnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |debelovraten človek|
debelovrátnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
debelovrátnežev -a -o (ȃ) poud.
debelovrátničin -a -o (ȃ) poud.
debelúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |debel človek|
debelúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
debelúha -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš., redk. |debeluhinja|
debelúhar -ja m z -em člov. (ȗ) slabš. |debel človek|
debelúharica -e ž, člov. (ȗ) slabš.
debelúharjev -a -o (ȗ) slabš.
debelúharičin -a -o (ȗ) slabš.
debelúšec -šca m z -em člov. (ȗ) šalj. |debel človek|
debelúška -e ž, člov. (ȗ) šalj.
debelúščev -a -o (ȗ) šalj.
debelúšnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |debel človek|
debelúšnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
debelúšnežev -a -o (ȗ) poud.
debelúšničin -a -o (ȗ) poud.
debelúšnik -a m, člov. (ȗ) poud. |debel človek|
debíl -a m, člov. (ȋ) zdrav. |duševno nerazvit človek|
debílka -e ž, člov. (ȋ) zdrav.
debílnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |duševno nerazvit človek|
debílnežev -a -o (ȋ) poud.
defetíst -a m, člov. (ȋ) neobč. |malodušen človek|
defetístka -e ž, člov. (ȋ) neobč.
dekadènt -ênta tudi dekadènt -énta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) |predstavnik|; poud. |propadel človek|
dekadêntka -e tudi dekadéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑)
deklasíranec -nca m z -em člov. (ȋ) socialni ~; slabš. |slab, pokvarjen človek|
deklasíranka -e ž, člov. (ȋ)
deklasírančev -a -o (ȋ)
demokrát -a m, člov. (ȃ) krščanski ~; ~ po naravi |demokratičen človek|
demokrátka -e ž, člov. (ȃ) demokratinja
demokrátinja -e ž, člov. (ȃ)
deprimíranec -nca m z -em člov. (ȋ) |potrt, pobit človek|
deprimíranka -e ž, člov. (ȋ)
deprimírančev -a -o (ȋ)
despót -a m, člov. (ọ̑) |cesar, vladar|; neobč. nasilnik; poud. |oblasten človek|
despótinja -e ž, člov. (ọ̑)
despótka -e ž, člov. (ọ̑) despotinja
deziluzioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) neobč. |razočaran človek|
deziluzionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ) neobč.
diplomát -a m, člov. (ȃ) srečanje ~ov; poud. v svojem ravnanju biti pravi ~ |spreten, zvijačen človek|
diplomátka -e ž, člov. (ȃ)
divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|
divják1 -a m, člov. (á) običaji ~ov; slabš. neotesan ~ |človek, ki se težko obvladuje|; poud. Otrok je pravi ~ |neugnan, razposajen|
divjákinja -e ž, člov. (á)
dobičkažêljnež -a m z -em člov. (ȇ) poud. |dobičkaželjen človek|
dobičkažêljnica -e ž, člov. (ȇ) poud.
dobičkažêljnežev -a -o (ȇ) poud.
dobičkažêljničin -a -o (ȇ) poud.
dobríčina1 -e m, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~
dobríčina2 -e ž, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: Stara ~ se je vsemu čudil(a)
dobríčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud., redk. |dobrodušen, dobrosrčen človek|
dobríčnica -e ž, člov. (ȋ) poud., redk.
dobríčnežev -a -o (ȋ) poud., redk.
dobríčničin -a -o (ȋ) poud., redk.
dobrikáč -a m z -em člov. (á) poud. |dobrikav človek|
dobrikáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
dobrikáčev -a -o (á) poud.
dobríkavec -vca m z -em člov. (í) poud. |dobrikav človek|
dobríkavka -e ž, člov. (í) poud.
dobríkavčev -a -o (í) poud.
dobrodúšnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |dobrodušen človek|
dobrodúšnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
dobrodúšnežev -a -o (ȗ) poud.
dobrodúšničin -a -o (ȗ) poud.
dobrohôtnež -a m z -em člov. (ȏ) poud. |dobrohoten človek|
dobrohôtnica -e ž, člov. (ȏ) poud.
dobrohôtnežev -a -o (ȏ) poud.
dobrohôtničin -a -o (ȏ) poud.
dobronamérnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |dobronameren človek|
dobronamérnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
dobronamérnežev -a -o (ẹ̑) poud.
dobronamérničin -a -o (ẹ̑) poud.
dobrosŕčnež -a m z -em člov. (ȓ) poud. |dobrosrčen človek|
dobrosŕčnica -e ž, člov. (ȓ) poud.
dobrosŕčnežev -a -o (ȓ) poud.
dobrosŕčničin -a -o (ȓ) poud.
dobrovóljnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |dobrovoljen človek|
dobrovóljnica -e ž, člov. (ọ̑) poud.
dobrovóljnežev -a -o (ọ̑) poud.
dobrovóljničin -a -o (ọ̑) poud.
dolgobrádec -dca [u̯g] m z -em člov. (ȃ) poud. |dolgobrad človek|
dolgobrádčev -a -o [u̯g] (ȃ) poud.
dolgobŕkec -kca [u̯g] m z -em člov. (ȓ) poud. |dolgobrk človek|
dolgobŕkčev -a -o [u̯g] (ȓ) poud.
dolgočásnež -a [u̯g] m z -em člov. (ȃ) poud. |dolgočasen človek|
dolgočásnica -e [u̯g] ž, člov. (ȃ) poud.
dolgočásnežev -a -o [u̯g] (ȃ) poud.
dolgočásničin -a -o [u̯g] (ȃ) poud.
dolgojezíčnež -a [u̯g] m z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|
dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud.
dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dolgolíčnik -a [u̯g] m, člov. (ȋ) star. |človek podolgovatega obraza|
dolgolíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) star.
dolgolíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) star.
dolgonósec -sca [u̯g] m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek z dolgim nosom|
dolgonóska -e [u̯g] ž, člov. (ọ̑) poud.
dolgonóščev -a -o (ọ̑) poud.
dolgopétec -tca [u̯g] m z -em člov. (ẹ̑) poud. |dolgonog človek|
dolgopétka -e [u̯g] ž, člov. (ẹ̑) poud.
dolgopétčev -a -o [u̯g] (ẹ̑) poud.
dolgopétež -a [u̯g] m z -em člov. (ẹ̑) poud. |dolgonog človek|
dolgopétežev -a -o [u̯g] (ẹ̑) poud.
domíselnež -a [sə] m z -em člov. (ȋ) poud. |domiseln človek|
domíselnica -e [sə] ž, člov. (ȋ) poud.
domíselnežev -a -o [sə] (ȋ) poud.
domíselničin -a -o [sə] (ȋ) poud.
doslédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |dosleden človek|
doslédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
doslédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
doslédničin -a -o (ẹ̑) poud.
dostójnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |dostojen človek|
dostójnežev -a -o (ọ̑) poud.
dovtípnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |dovtipen človek|
dovtípnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
dovtípnežev -a -o (ȋ) poud.
dovtípničin -a -o (ȋ) poud.
dŕdra -e ž (ȓ) star. raglja; člov., slabš. |hitro, mnogo govoreč človek|
drekáč -a m z -em člov. (á) nizk. |prostaški človek; strahopetnež|
drekáčka -e ž, člov. (á) nizk.
drekáčev -a -o (á) nizk.
drekobŕbec -bca m z -em živ. (ȓ) žival. govnač; člov., nizk. |neprijeten, zoprn človek|
drekobŕbčev -a -o (ȓ)
dremávec -vca tudi drémavec -vca m z -em člov. (ȃ; ẹ́) poud. |dremav človek|
dremávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
dremávčev -a -o (ȃ) poud.
dremúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |dremav človek|
dremúhinja -e ž, člov. (ú) slabš.
drénovec1 -vca m z -em člov. (ẹ́) poud. |neroden, okoren človek|
drénovka -e ž, člov. (ẹ́) poud.
drénovčev -a -o (ẹ́) poud.
dréžnik -a m, člov. (ẹ̑) poud. |godrnjav, siten človek|
dréžnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
dréžničin -a -o (ẹ̑) poud.
dríska -e ž, pojm. (ȋ) imeti ~o; člov., nizk. On je čisto navadna ~ |siten, strahopeten človek|
driskáč -a m z -em člov. (á) nizk. |siten, strahopeten človek|
driskáčka -e ž, člov. (ȃ) nizk.
driskáčev -a -o (á) nizk.
drobnè1 -éta m, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben človek, otrok|
drobnè2 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben človek, otrok|
drobnjákar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |pretirano natančen človek|
drobnjákarica -e ž, člov. (ȃ) poud.
drobnjákarjev -a -o (ȃ) poud.
drobnjákaričin -a -o (ȃ) poud.
drobnoglávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |drobnoglav človek|
drobnoglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
drobnoglávčev -a -o (ȃ) poud.
drugáčnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |drugačen človek|
drugáčnežev -a -o (á) poud.
drugokóžec -žca m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek druge rase|
drugokóžčev -a -o (ọ̑) poud.
drúgorazrédnež -a m z -em člov. (ú/ȗẹ̑) poud. |manjvreden človek|
drúgorazrédnica -e ž, člov. (ú/ȗẹ̑) poud.
drúgorazrédnežev -a -o (ú/ȗẹ̑) poud.
drúgorazrédničin -a -o (ú/ȗẹ̑) poud.
drugoródec -dca m z -em člov. (ọ́) poud. |človek drugega rodu|
drugoródka -e ž, člov. (ọ́) poud.
drugoródčev -a -o (ọ́) poud.
dŕznež -a m z -em člov. (ȓ) poud. |drzen človek|
dŕznica -e ž, člov. (ȓ) poud.
dŕznežev -a -o (ȓ) poud.
dŕzničin -a -o poud.
duhovítež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |duhovit človek|
duhovítnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
duhovítežev -a -o (ȋ) poud.
duhovítničin -a -o (ȋ) poud.
dvolíčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |dvoličen človek|
dvolíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
dvolíčnežev -a -o (ȋ) poud.
dvolíčničin -a -o (ȋ) poud.
dvožívka -e ž (ȋ) brezrepe ~e; let. kopenski pristanek ~e |letala|; teh. (avtomobil) ~; člov., slabš. politična ~ |nenačelen, neznačajen človek|
dvožívkar -ja m z -em člov. (ȋ) slabš. |nenačelen, neznačajen človek|
dvožívkarica -e ž, člov. (ȋ) slabš.
dvožívkarjev -a -o (ȋ) slabš.
dvožívkaričin -a -o (ȋ) slabš.
Écce hómo [ekce] (ẹ̑ ọ̑) lat. cit., ver. |Glej, človek!|
eksisténca -e ž, pojm. (ẹ̑) obstajanje, obstoj, bivanje; boriti se za ~o |za materialno osnovo preživljanja|; števn., člov., slabš. |oseba, človek|
elegán -a m, člov. (ȃ) neobč. eleganten človek
elegántnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |eleganten človek|
elegántka -e ž, člov. (ȃ) poud.
elegántnežev -a -o (ȃ) poud.
emancipíranec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |enakopraven človek|
emancipíranka -e ž, člov. (ȋ) poud.
emancipírančev -a -o (ȋ) poud.
emerít -a m, člov. (ȋ) izobr. |zaslužen človek|: profesor ~
emerítinja -e ž, člov. (ȋ) izobr.
enciklopedíst -a m, člov. (ȋ) francoski ~i; poud. |vsestransko izobražen človek|
enciklopedístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
enodnévnik -a m, člov. (ẹ̑) poud. |človek s kratkotrajnim ugledom|
enodnévnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
enodnévničin -a -o (ẹ̑) poud.
evnúh -a m, člov. (ú; ȗ) |skopljenec|; slabš. duševni ~ |duhovno nedejaven človek|
evrisomátik -a m, člov. (á) antr. |človek čokate telesne zgradbe|
evrisomátičarka -e ž, člov. (á) antr.
fakín -a m, člov. (ȋ) slabš. |malopriden, postopaški človek|; pokr. primor. nosač, težak
fakínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
falíranec -nca m s -em člov. (ȋ) žarg. |propadel, neuspešen človek|
falíranka -e ž, člov. (ȋ) žarg.
falírančev -a -o (ȋ) žarg.
falót -a m, člov., im. mn. falóti in falótje (ọ̑) slabš. |malovreden človek|; zmer. Ti ~ ti tak
falótka -e ž, člov. (ọ̑) slabš.
fanátik -a m, člov. (á) nestrpno zavzet, prenapet človek
fanátikinja -e ž, člov. (á)
fànt1 fánta m, člov., im. mn. fántje tudi fánti (ȁ á) postaven ~; neknj. pog.: imeti same ~e sinove; ostriči na ~a |zelo na kratko|; žarg. zmaga naših ~ov |tekmovalcev|; poud.: Je še ~ |samski|; Saj si že cel ~ |odrasel|; ~, da mu ni para |pogumen, odločen človek|
feják -a m, člov. (ȃ) izobr. |brezskrben, veseljaški človek|
fejákinja -e ž, člov. (ȃ) izobr.
fičfiríč -a m s -em člov. (ȋ í; ȋ) poud. |lahkomiseln človek|
fičfiríčev -a -o (í; ȋ) poud.
fíga1 -e ž (í) tri ~e; mn., snov. kupovati suhe ~e; konjske ~e na cesti |iztrebki|; slabš. biti ~ proti njemu |malovreden, nepomemben človek|; poud. jokati za vsako ~o |malenkost|
fígar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |strahopeten, bojazljiv človek|
fígarjev -a -o (ȋ) slabš.
fígovec1 -vca m s -em člov. (í) slabš. |strahopeten, bojazljiv človek|
fígovka -e ž, člov. (í) slabš.
fígovčev -a -o (í) slabš.
filíster -tra m, člov. (í) slabš. |samozadovoljen, omejen človek|
filístrica -e ž, člov. (í) slabš.
filístričin -a -o (í) slabš.
flegmátik -a m, člov. (á) ravnodušen, miren, hladnokrven človek
flegmátičarka -e ž, člov. (á)
fračkáč -a m s -em člov. (á) poud. |zapravljiv človek|
fračkáčka -e ž, člov. (á) poud.
fračkáčev -a -o (á) poud.
frfljáč -a m s -em člov. (á) poud. |lahkomiseln človek|
frfljáčka -e ž, člov. (á) poud.
frfljáčev -a -o (á) poud.
frfotálo -a s, člov. (á) poud. |površen, lahkomiseln človek|
fŕfra -e ž, člov. (ȓ) poud. |površen, lahkomiseln človek|
frfrávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |površen, lahkomiseln človek|
frfrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
frfrávčev -a -o (ȃ) poud.
frivólnež -a m s -em člov. (ọ̑) izobr. lahkomiseln, neresen človek
frivólnica -e ž, člov. (ọ̑) izobr.
frivólnežev -a -o (ọ̑) izobr.
frivólničin -a -o (ọ̑) izobr.
fúrija -e ž, člov. (ú) poud. takšna ~ ni za delo |vihrav, razburljiv človek|; nečlov., pojm., poud. delati s ~o |z naglico, razburjenostjo|
galán -a m, člov. (á) neobč. galanten človek
galántnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |galanten človek|
galántnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
galántnežev -a -o (ȃ) poud.
galántničin -a -o (ȃ) poud.
galjót -a m, člov. (ọ̑) ~ na galeji; poud. |pokvarjen, slab človek|
geniálec -lca [ija] m z -em člov. (ȃ) poud. |genialen človek|
geniálka -e [ija] ž, člov. (ȃ) poud.
geniálčev -a -o [ija] (ȃ) poud.
gizdalín -a m, člov. (ȋ) poud. |domišljav, nečimrn človek|
gizdalínka -e ž, člov. (ȋ) poud.
gízdavec -vca tudi gizdávec -vca m z -em člov. (í; ȃ) star. domišljav, nečimrn človek
gízdavka -e tudi gizdávka -e ž, člov. (í; á) star.
gízdavčev -a -o tudi gizdávčev -a -o (í; á) star.
gládnež -a m z -em člov. (ȃ) neobč. lačen človek
gládnežev -a -o (ȃ) neobč.
gladoválec -a [u̯c] m z -em člov. (ȃ) neobč. stradajoč človek
gladoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč.
gladoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
gladovnják -a m, člov. (á) pokr. lačen človek
gladúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš., redk. |lačen človek|
gladúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš., redk.
glaváč -a m z -em člov. (á) slabš. |debeloglav človek|; zmer. ~ trmasti; živ. kiti ~i
glaváčev -a -o (á) slabš.
glaváček -čka m, člov. (á) manjš.; ljubk. |debeloglav človek|
glávica1 -e ž (á) manjš. otroška ~; poud. To je (bistra) ~ |bister, nadarjen človek|
glísta -e ž (í) ~e v zemlji; zdravilo proti ~am; člov., zmer. Molči, ~ |malovreden človek|
globokoúmnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |globokoumen človek|
globokoúmnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
globokoúmnežev -a -o (ȗ) poud.
globokoúmničin -a -o (ȗ) poud.
gluhonémec -mca m z -em člov. (ẹ̑) neobč. gluhonem človek
gluhonémka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
gluhonémčev -a -o (ẹ̑) neobč.
glúšec -šca m z -em člov. (ȗ) |gluh človek|; poud. Dopovej ~u, če moreš |človeku, ki noče razumeti česa|
glušíca -e ž, člov. (í)
glúščev -a -o (ȗ)
glušíčin -a -o (ȋ)
gnída -e ž (í) sredstvo proti ~am; člov., nizk. |nepomemben, malovreden človek|
gnjavátor -ja m z -em člov. (ȃ) sleng. vsiljiv, nadležen človek
gnjavátorica -e ž (ȃ) sleng.
gnjavátorjev -a -o (ȃ) sleng.
gnjavátoričin -a -o (ȃ) sleng.
gnócalo -a s, člov. (ọ́) pokr. počasen, obotavljiv človek
gnój -á in gnój -a m, prva oblika dalje -u -- -u/-ôju -em snov. (ọ̑ ȃ; ọ̑) kidati ~; ~ v rani; redk. umetni ~ gnojilo; člov., slabš. |zelo len človek|; zmer. ~ leni
gnúsnik -a m, člov. (ȗ) poud. |človek, ki vzbuja gnus|
gnúsnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
gnúsničin -a -o (ȗ) poud.
gofljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |klepetav človek|
gofljáčka -e ž, člov. (á) slabš.
gofljáčev -a -o (á) slabš.
gôlec1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ó; ȏ) poud. |gol človek|; živ. ~i v gnezdu goliči
gôlčev -a -o [u̯č] (ó; ȏ)
golìč -íča m z -em živ. (ȉ í) ~i v gnezdu; člov., poud. |mlad, nedorasel človek|
golíčev -a -o (í)
góljat -a m, člov. (ọ̑) poud. |zelo velik, močen človek|
golobúčnež -a m z -em člov. (ȗ) šalj. |plešast človek|
golobúčnežev -a -o (ȗ) šalj.
golobúčnik -a m, člov. (ȗ) šalj. |plešast človek|
gologlávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |gologlav človek|
gologlávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
gologlávčev -a -o (ȃ) poud.
golorítec -tca m z -em člov. (ȋ) poud. |človek brez oblačila|
golorítka -e ž, člov. (ȋ) poud.
golorítčev -a -o (ȋ) poud.
goltáč -a [u̯t] m z -em člov. (á) slabš. |požrešen človek|
goltáča -e ž, člov. (á) slabš.
goltáčev -a -o (á) slabš.
goltávec -vca [u̯t] m z -em člov. (ȃ) star. požrešen človek
goltávka -e [u̯t] ž (ȃ) star.
goltávčev -a -o (ȃ) star.
gôltnež -a [u̯t] m z -em člov. (ȏ) redk. požrešen človek
gôltnica -e [u̯t] ž, člov. (ȏ) redk.
gôltnežev -a -o [u̯t] (ȏ) redk.
gôltničin -a -o [u̯t] (ȏ) redk.
goréčnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |zelo prizadeven, navdušen človek|
goréčnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
goréčnežev -a -o (ẹ̑) poud.
goréčničin -a -o (ẹ̑) poud.
goréčnik -a m, člov. (ẹ̑) star. |zelo prizadeven, navdušen človek|
gorjáčar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. brezobziren ~ |nasilen, surov človek|
gorjáčarjev -a -o (ȃ) poud.
gosénica -e ž (ẹ̑) ~ leze; tankovske ~e; člov., nizk. zajedavska ~ |škodljiv, ničvreden človek|
goséničin -a -o (ẹ̑)
gospód -a m, člov., im. mn. gospódje tudi gospódi (ọ̑) prijazen ~; ~ Ivan; ~a profesorja, prosim; pokr. študirati za ~a za duhovnika; mestn. (zakonski) mož; poud. On je res ~ |spoštovanje vzbujajoč človek|
gospóšček -čka m, člov. (ọ̑) star. domišljav, nečimrn človek
gostobesédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |gostobeseden človek|
gostobesédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
gostobesédnežev -a -o (ẹ̑) poud.
gostobesédničin -a -o (ẹ̑) poud.
gostoljúbnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |gostoljuben človek|
gostoljúbnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
gostoljúbnežev -a -o (ȗ) poud.
gostoljúbničin -a -o (ȗ) poud.
govnáč -a m z -em živ. (á) |hrošč|; člov., nizk. Le kaj si domišlja ta ~ |neprijeten, zoprn človek|
govnáčev -a -o (á)
govoráncar -ja m z -em člov. (ȃ) slabš. |gostobeseden človek|
govoráncarka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
govoráncarjev -a -o (ȃ) slabš.
grábež -a m z -em pojm. (ȃ) ~ družbenega premoženja; star. ropanje, plenjenje; števn. ~ pri žerjavu; člov., poud. |grabežljiv človek|; olepš. |tat, ropar|
grábežev -a -o (ȃ)
grabežljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |grabežljiv človek|; živ. |žival|
grabežljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
grabežljívčev -a -o (ȋ)
grandomán -a m, člov. (ȃ) |domišljav, vase zaverovan človek|
grandománka -e ž, člov. (ȃ)
gransenjêr -ja m z -em člov. (ȇ) poud. |dostojanstven, odličen človek|
gransenjêrjev -a -o (ȇ) poud.
grdávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |grd človek|
grdávš -a m z -em člov. (ȃ) slabš. |malovreden človek|
grdávša -e ž, člov. (ȃ) slabš.
grdávšev -a -o (ȃ) slabš.
grdín -a m, člov. (ȋ) slabš. |malovreden človek|
grdínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
grdôba -e ž, pojm. (ó) star.: grdost, grdota; malovrednost, pokvarjenost; člov., slabš. Ta ~ se je celo noč potepal(a) |malovreden človek|
grdôbež -a m z -em člov. (ȏ) slabš. |malovreden človek|
grdôbežka -e ž, člov. (ȏ) slabš.
grdôbežev -a -o (ó) slabš.
grdobiján -a m, člov. (ȃ) slabš. |malovreden človek|
grdobijánka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
grdúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |malovreden človek|
grdúha -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
grdún -a m, člov. (ȗ) slabš. |malovreden človek|
grdúnka -e ž, člov. (ȗ) slabš.
grebátor -ja m z -em člov. (ȃ) sleng. |stremuški človek|
grebátorka -e ž, člov. (ȃ) sleng.
grebátorjev -a -o (ȃ) sleng.
grínta -e ž (ȋ) ~e na sadju; pokr. krasta; člov., slabš. |bolehen, slaboten človek|; zmer. ~ zoprna
grobiján -a m, člov. (ȃ) poud. |grob človek|
grobijánka -e ž, člov. (ȃ) poud.
grôznež -a m z -em člov. (ȏ) poud. |težaven, nemogoč človek|
grôznica -e ž, člov. (ó) poud.
grôznežev -a -o (ó) poud.
grôzničin -a -o (ȏ) poud.
grozovítež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |grozen človek|
grozovítežev -a -o (ȋ) poud.
gúgavec -vca m z -em člov. (ú; ȗ) poud. |gugavo hodeč človek|
gúgavka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud.
gúgavčev -a -o (ú; ȗ) poud.
gúmpec -pca m z -em člov. (ȗ) neknj. ljud., slabš. |neumen človek|
gúmpka -e ž, člov. (ȗ) neknj. ljud., slabš.
gúmpčev -a -o (ȗ) neknj. ljud., slabš.
gúmpež -a m z -em člov. (ȗ) neknj. ljud., slabš. |neumen človek|
gúmpežev -a -o (ȗ) neknj. ljud., slabš.
hacálo -a s, člov. (á) poud. |nerodno hodeč človek|
harlekín -a m, člov. (ȋ) |šaljiva gledališka oseba|; slabš. |človek brez dostojanstva|
harlekínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
helót -a m, člov. (ọ̑) špartanski ~i; neobč. |nesvoboden, podložen človek|
helótinja -e ž, člov. (ọ̑) neobč.
hêrkul -a m, člov. (ȇ) poud. |zelo močen človek|
heródež -a m s -em člov. (ọ̑) poud. |okrutnen, surov človek|
híravec -vca tudi hirávec -vca m s -em člov. (í; ȃ) |hirav človek|
híravka -e tudi hirávka -e ž, člov. (í; ȃ)
híravčev -a -o tudi hirávčev -a -o (í; ȃ)
histêrik -a m, člov. (é) zdravljenje ~ov; poud. |neuravnovešen, nerazsoden človek|
histêričarka -e ž, člov. (é)
hítrc -a m s -em člov. (ȋ) poud. |hiter človek|
hítrčev -a -o (ȋ) poud.
hládnež -a m s -em člov. (ȃ) poud. |hladen človek|
hládnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
hládnežev -a -o (ȃ) poud.
hládničin -a -o (ȃ) poud.
hladnokŕvnež -a m s -em člov. (ȓ) poud. |hladnokrven človek|
hladnokŕvnica -e ž, člov. (ȓ) poud.
hladnokŕvnežev -a -o (ȓ) poud.
hladnokŕvničin -a -o (ȓ) poud.
hlamudrávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |opotekajoče se hodeč človek|
hlamudrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
hlamudrávčev -a -o (ȃ) poud.
hlód -a m (ọ̑) tesati trame iz ~ov; hrastov ~; člov., slabš. Ta ~ neotesani je vse prevrnil |neroden, okoren človek|
hómo sápiens ~ -a [ije] m, člov. (ọ̑ ȃ) izobr. človek
homúnkul -a m, im. tudi homúnkulus m, člov. (ȗ) |po verovanju alkimistov umetno narejeno človeško bitje|; slabš. |majhen, suh človek|
hotljívec -vca m s -em člov. (ȋ) neobč. pohoten človek
hotljívka -e ž, člov. (ȋ) neobč.
hotljívčev -a -o (ȋ) neobč.
hôtnež -a m s -em člov. (ȏ) neobč. pohoten človek
hôtnica -e ž, člov. (ȏ) neobč.
hôtnežev -a -o (ȏ) neobč.
hôtničin -a -o (ȏ) neobč.
hotník -a m, člov. (í) neobč. pohoten človek
hotníca -e ž, člov. (í) neobč. pohotna ženska; vlačuga, prostitutka
hotníčin -a -o (ȋ) neobč.
hríbovec -vca m s -em člov. (í; ȋ) težko življenje ~ev; slabš. |neroden, neuglajen človek|
hríbovka -e ž, člov. (í; ȋ)
hríbovčev -a -o (í; ȋ)
hrípavec -vca tudi hripávec -vca m s -em člov. (í; ȃ) poud. |hripav človek|
hrípavka -e tudi hripávka -e ž, člov. (í; ȃ) poud.
hrípavčev -a -o tudi hripávčev -a -o (í; ȃ) poud.
hŕkavec -vca m s -em člov. (ŕ) poud. |hrkajoč človek|
hŕkavka -e ž, člov. (ŕ) poud.
hŕkavčev -a -o (ŕ) poud.
hrômec -mca m s -em člov. (ó; ȏ) poud. |hrom človek|
hrômka -e ž, člov. (ó; ȏ) poud.
hrômčev -a -o (ó)
hrúpnež -a m s -em člov. (ȗ) poud. |hrupen človek|
hrúpnežev -a -o (ȗ) poud.
hrúst -a m, člov. (ȗ) poud. |velik, zelo močen človek|
hudíčevec -vca m s -em člov. (í) star. |zloben, hudoben človek|
hudôba -e ž, pojm. (ó) star. hudobija, hudobnost: lagati iz ~e; člov., poud. Ta ~ je kar naprej nagajal(a) |hudobni človek|; kletv. Ti ~ ti; olepš. |hudič|
hudôbnež -a m s -em člov. (ȏ) |hudoben človek|
hudôbnica -e ž, člov. (ȏ)
hudôbnežev -a -o (ȏ)
hudôbničin -a -o (ȏ)
hudomúšnež -a m s -em člov. (ȗ) |hudomušen človek|
hudomúšnica -e ž, člov. (ȗ)
hudomúšnežev -a -o (ȗ)
hudomúšničin -a -o (ȗ)
humanitárec -rca m s -em člov. (ȃ) poud. |human, dobrodelen človek|
humanitárka -e ž, člov. (ȃ) poud.
humanitárčev -a -o (ȃ) poud.
hún -a m, člov. (ȗ) neobč. surov, nasilen človek
hvalísavec -vca m s -em člov. (í; ȋ) poud. |hvalisav človek|
hvalísavka -e ž, člov. (í; ȋ) poud.
hvalísavčev -a -o (í; ȋ) poud.
idiót -a [ijo] m, člov. (ọ̑) slabš. |omejen, neumen človek|; zdrav. biti ~
idiótka -e [ijo] ž, člov. (ọ̑)
íhtavec -vca m z -em člov. (í; ȋ) poud. |ihtav človek|
íhtavka -e ž, člov. (í; ȋ) poud.
íhtavčev -a -o (í; ȋ) poud.
imbecíl -a m, člov. (ȋ) zdrav. |duševno nerazvit človek|
imenítnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |ugleden, premožen človek|; star. plemič, gospod
imenítnica -e ž, člov. (ȋ)
imenítnežev -a -o (ȋ)
imenítničin -a -o (ȋ)
imenítnik -a m, člov. (ȋ) poud. |ugleden, premožen človek|; star. plemič, gospod
impoténtnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |spolno nezmožen, nemočen človek|
impoténtnežev -a -o (ẹ̑) poud.
impulzívnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |nagel, vročekrven človek|
impulzívnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
impulzívnežev -a -o (ȋ) poud.
impulzívničin -a -o (ȋ) poud.
indiferentíst -a m, člov. (ȋ) |ravnodušen, nezavzet človek|: politični ~
indiferentístka -e ž, člov. (ȋ)
indiferéntnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |ravnodušen, neopredeljen človek|
indiferéntnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
indiferéntnežev -a -o (ẹ̑) poud.
indiferéntničin -a -o (ẹ̑) poud.
inêrtnež -a m z -em člov. (ȇ) neobč. lenoben, nedelaven človek
inêrtnica -e ž, člov. (ȇ) neobč.
inêrtnežev -a -o (ȇ) neobč.
inêrtničin -a -o (ȇ) neobč.
intelektualíst -a m, člov. (ȋ) |razumski človek|
intelektualístka -e ž, člov. (ȋ)
invalíd -a m, člov. (ȋ) delovni, stoodstotni, vojaški ~; poud. čustveni ~ |čustveno prizadet človek|
invalídka -e ž, člov. (ȋ)
irónik -a m, člov. (ọ́) neobč. |posmehljiv človek|
iróničarka -e ž, člov. (ọ́) neobč.
izbírčen -čna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ otrok; ~ pri, v hrani
izbírčni -a -o (ȋ) knj. pog., poud. biti ~a Metka |izbirčen človek|
izbírčnost -i ž, pojm. (ȋ)
izbírčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |izbirčen človek|
izbírčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
izbírčnežev -a -o (ȋ) poud.
izbírčničin -a -o (ȋ) poud.
izkoríščanec -nca m z -em člov. (í) poud. |izkoriščan človek|
izkoríščanka -e ž, člov. (í) poud.
izkoríščančev -a -o (í) poud.
izmalíčenec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |izmaličen človek|
izmalíčenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
izmalíčenčev -a -o (ȋ) poud.
iznakáženec -nca tudi iznakažênec -nca m z -em člov. (ȃ; é) poud. |iznakažen človek|
iznakáženka -e tudi iznakažênka -e ž, člov. (ȃ; é) poud.
iznakáženčev -a -o tudi iznakažênčev -a -o (ȃ; é) poud.
izostánkar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |človek, ki izostaja v šoli, na delovnem mestu|
izostánkarica -e ž, člov. (ȃ) poud.
izostánkarjev -a -o (ȃ) poud.
izostánkaričin -a -o (ȃ) poud.
izpríjenec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |pokvarjen človek|
izpríjenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
izpríjenčev -a -o (ȋ) poud.
izstrádanec -nca m z -em člov. (á) poud. |izstradan človek|
izstrádanka -e ž, člov. (á) poud.
izstrádančev -a -o (á) poud.
iztírjenec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |neuravnotežen človek|
iztírjenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
iztírjenčev -a -o (ȋ) poud.
izúrjenec -nca m z -em člov. (ȗ) |izurjen človek|
izúrjenka -e ž, člov. (ȗ)
izúrjenčev -a -o (ȗ)
izvírnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |izviren človek|
izvírnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
izvírnežev -a -o (ȋ) poud.
izvírničin -a -o (ȋ) poud.
izvŕžek -žka m, snov. (ȓ) veliko ~a pri proizvodnji; števn., slabš. ~ človeštva |nemoralen, pokvarjen človek|
izvŕženec -nca m z -em člov. (ȓ) poud. |človek, ki ga kaka skupnost izloči|; slabš. družiti se s samimi ~i |slabimi, pokvarjenimi ljudmi|
izvŕženka -e ž, člov. (ȓ)
izvŕženčev -a -o (ȓ)
jáka -e in jáka -a m, člov. (ȃ; ȃ) poud. |neiznajdljiv, neroden človek|
jákov -a -o (ȃ), ●jákin -a -o (ȃ)
jástreb -a m živ. (ȃ) let ~a; pokr. kragulj; člov., slabš. |grabežljiv človek|; publ. |odločen, nepopustljiv politik|
jecljávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |jecljav človek|
jecljávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
jecljávčev -a -o (ȃ) poud.
jétika -e ž, pojm. (ẹ́) umreti, zboleti za ~o; člov., slabš. |suh, slaboten človek|
jezljívec -vca m z -em člov. (ȋ) |jezljiv človek|
jezljívka -e ž, člov. (ȋ)
jezljívčev -a -o (ȋ)
jeznorítež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |razjezljiv človek|
jeznorítežev -a -o (ȋ) poud.
jokávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. mali ~ |otrok, ki rad joka|; slabš. |malodušen, črnogleden človek|
jokávka -e ž, člov. (ȃ)
jokávčev -a -o (ȃ)
jokávt -a m, člov. (ȃ) slabš. |jokav, človek|
jokávtlja -e ž, člov. (ȃ) slabš.
júnec -nca m z -em živ. (ú) par ~ev; člov., poud. |močen moški|; nizk. |nespameten, neumen človek|
júnčev -a -o (ú)
júr2 -ja m z -em živ. (ú) knj. pog. tisočak, tisoč tolarjev; člov., poud. |neroden, nespameten človek|
júrček2 -čka m živ. (ȗ) manjš., knj. pog., poud. plačati deset ~ov |tisočakov, tisoč tolarjev|; člov., poud. |neroden, nespameten človek|
júre -ta m, člov. (ȗ) poud. |neroden, nespameten človek|
káliban -a m, člov. (ȃ) neobč. surov človek, grobijan
kálibanka -e ž, člov. (ȃ) neobč.
kalín -a m živ. (ȋ) |ptič|; člov., zmer. Ti ~ ti zviti |premeten človek|
kalkulánt -a m, člov. (á; ȃ á) delo ~a; redk. biti ~ |preračunljiv človek|
kalkulántka -e ž, člov. (ȃ)
kaméleon -a tudi kaméleon -óna m živ. (ẹ̑; ẹ̑ ọ̑) |plazilec|; člov., slabš. malomeščanski ~ |prilagodljiv človek|
kámpeljc -a [pə] m s -em člov. (ȃ) neknj. pog. |sposoben človek|
kámpeljčev -a -o [pə] (ȃ) neknj. pog.
kanálja -e ž, člov. (á) slabš. |ničvreden človek|
kiklóp -a m, člov. (ọ̑) |velikan|; poud. |močen človek|
kílavec1 -vca m s -em člov. (í) slabš. |šibek, slaboten človek|
kílavka -e ž, člov. (í) slabš.
kílavčev -a -o (í) slabš.
kíslica -e ž (í) |rastlina|; snov., slabš. piti ~o |kislo vino|; člov., poud. |nejevoljen človek|
klečeplázec -zca m s -em člov. (ȃ) slabš. |pretirano ponižen človek|
klečeplázka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
klečeplážčev -a -o (ȃ) slabš.
klepetálo -a s, člov. (á) slabš. neznosno ~ |klepetav človek|
klepetávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |klepetav človek|
klepetávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
klepetávčev -a -o (ȃ) poud.
klepetún -a m, člov. (ȗ) slabš. |klepetav človek|
klepetúnka -e ž, člov. (ȗ) slabš.
klínec1 -nca m s -em (ȋ) poud. |klin|; pokr. zobotrebec; živ., nizk. |moški spolni ud|; člov., nizk. |ničvreden, slab človek|
klínčev -a -o (ȋ) nizk.
kljúkec1 -kca m s -em člov. (ȗ) šalj. |šaljiv, navihan človek|
kljúkčev -a -o (ȗ) šalj.
klobasáč -a m s -em člov. (á) slabš. |gostobeseden človek|
klobasáčica -e ž, člov. (á) slabš.
klobasáčev -a -o (á) slabš.
klobasáčičin -a -o (á) slabš.
klobuštráč -a m s -em člov. (á) slabš. |gostobeseden človek|
klobuštráčka -e ž, člov. (á) slabš.
klobuštráčev -a -o (á) slabš.
klopotálo -a s, člov. (á) slabš. |gostobeseden človek|
klopôtec -tca m s -em (ó) ~ v vinogradu; člov., poud. |gostobeseden človek|
klopôtčev -a -o (ó) poud.
kmetávz -a m, člov. (ȃ) slabš. |kmet; neroden, neuglajen človek|
kmetávzar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš. |kmet; neroden, neuglajen človek|
kmetávzarka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
kmetávzarjev -a -o (ȃ) slabš.
kocínar -ja m s -em člov. (ȋ) poud. |bradat, neobrit človek|; živ., poud. |žival|
kocínarjev -a -o (ȋ) poud.
kodroglávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |kodrolas človek|
kodroglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
kodroglávčev -a -o (ȃ) poud.
kodrogrívec -vca m s -em člov. (ȋ) slabš. |kodrolas človek|
kodrogrívka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
kodrogrívčev -a -o (ȋ) slabš.
kodrolásec -sca m s -em člov. (ȃ) poud. |kodrolas človek|
kodroláska -e ž, člov. (ȃ) poud.
kodroláščev -a -o (ȃ) poud.
komódnež -a m s -em člov. (ọ̑) knj. pog. neprizadeven, len človek
komódnica -e ž, člov. (ọ̑) knj. pog.
komódnežev -a -o (ọ̑) knj. pog.
komódničin -a -o (ọ̑) knj. pog.
kompromísar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |nedosleden, nenačelen človek|
kompromísarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
kompromísarjev -a -o (ȋ) slabš.
konformíst -a m, člov. (ȋ) slabš. |prilagodljiv človek|
konformístka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
kònj kônja m s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|; šah. vzeti damo s ~em s skakačem; šport. skakati čez ~a
kônjev -a -o (ó)
konservatívec -vca m s -em člov. (ȋ) angleški ~i; poud. |človek nesodobnih, zastarelih nazorov|
konservatívka -e ž, člov. (ȋ)
konservatívčev -a -o (ȋ)
korenína -e ž (í) izpuliti plevel s ~o; poud.: ~e sistema |osnova, temelj|; biti prava ~ |biti krepek, trden človek|
korenják -a m, člov. (á) poud. |velik, močen človek|
korenjákinja -e ž, člov. (á) poud.
korupcioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) slabš. |pokvarjen, podkupljiv človek|
korupcionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ) slabš.
kosmatín -a m živ. (ȋ) poud. |kosmata žival|; člov., neobč. neobrit človek
kosmatínec -nca m s -em živ. (ȋ) poud.: |kosmata žival|; člov. |neobrit človek|; tudi neživ. alpski ~ |rastlina|
kosmatínka -e ž (ȋ) poud.
kosmatínčev -a -o (ȋ) poud.
kôzel -zla [-u̯] m živ. (ó) ~ se pase; ~ za kočijaža |sedež|; člov., slabš. |neumen, neresen človek; objesten, pohoten moški|; ver. žarg. patri in ~i bratje; poud.: iskati grešnega ~a |iskati osebo, ki bi jo obdolžili krivde|; streljati ~e |delati velike napake|
krámar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš.: kupiti kaj pri ~u |pri trgovcu s cenenim blagom|; vse življenje ostati ~ |ozkosrčno pridobitniški človek|
krámarica -e ž, člov. (ȃ) slabš.
krámarjev -a -o (ȃ) slabš.
krámaričin -a -o (ȃ) slabš.
kràmp krámpa m (ȁ á) kopati s ~om; živ., slabš. vpreči ~a |močnega konja|; člov., nizk. Tak ~ ni za natančno delo |neroden, okoren človek|
krástavec -vca m s -em člov. (á) redk. |krastav človek|
krástavka -e ž, člov. (á) redk.
krástavčev -a -o (á) redk.
kratkočásnež -a m s -em člov. (ȃ) poud. |kratkočasen človek|
kratkočásnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
kratkočásnežev -a -o (ȃ) poud.
kratkočásničin -a -o (ȃ) poud.
kratkovídnež -a m s -em člov. (ȋ) poud. |kratkoviden človek|
kratkovídnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
kratkovídnežev -a -o (ȋ) poud.
kratkovídničin -a -o (ȋ) poud.
krepóstnež -a m s -em člov. (ọ̑) poud. |kreposten človek|
krepóstnica -e ž, člov. (ọ̑) poud.
krepóstnežev -a -o (ọ̑) poud.
krepóstničin -a -o (ọ̑) poud.
krepóstnik -a m, člov. (ọ̑) poud. |kreposten človek|
kričáč -a m s -em člov. (á) slabš. |kričav, glasen človek|; poud. |(majhen) otrok|
kričáčka -e ž, člov. (á) poud.
kričáčev -a -o (á) poud.
krivíčnež -a m s -em člov. (ȋ) poud. |krivičen človek|
krivíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
krivíčnežev -a -o (ȋ) poud.
krivíčničin -a -o (ȋ) poud.
krivoglèd -éda m, člov. (ȅ ẹ́) poud. |škilast človek|
krivoglédka -e ž, člov. (ẹ́) poud.
krmežljávec -vca m s -em člov. (ȃ) slabš. |slaboten, nesposoben človek|
krmežljávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
krmežljávčev -a -o (ȃ) slabš.
kromanjónec -nca m s -em člov. (ọ̑) antr. |kavkaški beli človek|
kromanjónka -e ž, člov. (ọ̑) antr.
kromanjónčev -a -o (ọ̑) antr.
króta -e ž (ọ́) neknj. pog. krastača; člov., nizk. |manjši, drobnejši človek|
krpàn -ána in krpán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) poud. |zelo velik, močen človek|; živ., prakt.sp. zgibni avtobus
krúc -a m s -em člov. (ȗ) pokr. vzh. sposoben, podjeten človek; zgod. ropar
krúčev -a -o (ȗ), °krúcov -a -o (ȗ)
krútež -a m s -em člov. (ȗ) neobč. krut človek
krútežev -a -o (ȗ) neobč.
krvolóčnež -a m s -em člov. (ọ̑) slabš. |zelo okruten, brezobziren človek|
krvolóčnica -e ž, člov. (ọ̑) slabš.
krvolóčnežev -a -o (ọ̑) slabš.
krvolóčničin -a -o (ọ̑) slabš.
kržljávec -vca m s -em živ. (ȃ) poud. |slabo razvita, zakrnela žival, rastlina|; člov., slabš. biti telesni ~ |telesno slabo razvit človek|
kržljávčev -a -o (ȃ) slabš.
kúrec1 -rca m s -em živ. (ȗ) nizk. |moški spolni ud|; zmer. ~ te gleda; člov., nizk. Ta ~ je vsega zmožen |ničvreden, slab človek|
kúrčev -a -o (ȗ) nizk.
kvantáč -a m s -em člov. (á) slabš. |prostaški, nespodoben človek|
kvantáčka -e ž, člov. (á) slabš.
kvantáčev -a -o (á) slabš.
láčnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |lačen človek|
láčnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
láčnežev -a -o (ȃ) poud.
láčničin -a -o (ȃ) poud.
lahkokrúhar -ja m z -em člov. (ȗ) star. |nedelaven človek|
lahkokrúharica -e ž, člov. (ȗ) star.
lahkokrúharjev -a -o (ȗ) star.
lahkokrúharičin -a -o (ȗ) star.
lahkomíselnež -a [sə] m z -em člov. (ȋ) poud. |lahkomiseln človek|
lahkomíselnica -e [sə] ž, člov. (ȋ) poud.
lahkomíselnežev -a -o [sə] (ȋ) poud.
lahkomíselničin -a -o [sə] (ȋ) poud.
lahkovérnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |lahkoveren človek|
lahkovérnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
lahkovérnežev -a -o (ẹ̑) poud.
lahkovérničin -a -o (ẹ̑) poud.
lahkožívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |lahkoživ človek|
lahkožívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
lahkožívčev -a -o (ȋ) poud.
lajávt -a m živ. (ȃ) slabš. |lajav pes|; člov. |zbadljiv, zadirčen človek|
lájnar -ja m z -em člov. (ȃ) ~ lajna; slabš. |človek, ki kar naprej ponavlja isto|
lájnarica -e ž, člov. (ȃ)
lájnarjev -a -o (ȃ)
lájnaričin -a -o (ȃ)
lákomnež -a m z -em člov. (á) poud. |lakomen človek|
lákomnica -e ž, člov. (á) poud.
lákomnežev -a -o (á) poud.
lákomničin -a -o (á) poud.
lákomnik -a m, člov. (á) poud. |lakomen človek|
lákota -e ž, pojm. (á) čutiti ~o; umreti od ~e; poud.: spolna ~ |velika sla, poželjivost|; volčja ~ |zelo huda|; poud. lakota po kom/čem ~ ~ zemlji |velika želja|; števn. |rastlina|; člov., slabš. |lakomen človek; siromak|
lákotnež -a m z -em člov. (á) slabš. |lakomen človek|
lákotnežev -a -o (á) slabš.
lávdon -a m, člov. (ȃ) neknj. pog., poud. |oblasten, neukrotljiv človek|
lénart -a m, člov. (ẹ̑) neobč. len človek
lenôbnež -a m z -em člov. (ȏ) poud. |len človek|
lenôbnica -e ž, člov. (ȏ) poud.
lenôbnežev -a -o (ȏ) poud.
lenôbničin -a -o (ȏ) poud.
lenúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |len človek|
lenúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
lenúhar -ja m z -em člov. (ȗ) slabš. |len človek|
lenúharica -e ž, člov. (ȗ) slabš.
lenúharjev -a -o (ȗ) slabš.
lenúharičin -a -o (ȗ) slabš.
liberálec -lca m z -em člov. (ȃ) ~i v vladi; po naravi biti ~ svobodomiseln človek
liberálka -e ž, člov. (ȃ)
liberálčev -a -o (ȃ)
lípe -ta m, člov. (ȋ) poud. |omejen, neumen človek|
lisják -a m živ. (á) ~ laja; člov., poud. |zvit, prebrisan človek|; zmer. ti ~ stari
ljubosúmnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |ljubosumen človek|
ljubosúmnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
ljubosúmnežev -a -o (ȗ) poud.
ljubosúmničin -a -o (ȗ) poud.
lôle -ta in lóle -ta m, člov. (ȏ; ọ̑) knj. pog., slabš. |omejen, neumen človek|
lôla -e in lóla -e ž, člov. (ȏ; ọ̑) knj. pog., slabš.
lôlek -a in lólek -a m, člov. (ȏ; ọ̑) knj. pog., slabš. |omejen, neumen človek|
lópov -a in lôpov -a m, člov. (ọ̑; ȏ) slabš. |nepošten, malovreden človek|
lováč -a m z -em člov. (á) slabš. |razuzdan, razvraten človek|
lováča -e ž, člov. (á) slabš. |prostitutka|
lováčev -a -o (á) slabš.
lôvec1 -vca m z -em člov. (ó) izkušen ~; divji ~; ~ na kite; poud. ~ na denar |zelo pridobitniški človek|
lôvka -e ž, člov. (ó)
lôvčev -a -o (ó)
lúftar -ja m z -em člov. (ú) neknj. pog. |neresen, nereden človek|
lúftarica -e ž, člov. (ú) neknj. pog.
lúftarjev -a -o (ú) neknj. pog.
lúftaričin -a -o (ú) neknj. pog.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2343 zadetkov.