a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

a črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

a5 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

b [bogȃ]

črka b

PRIMERJAJ: boga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

b črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

b nepreg. m (črka) b: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

b črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

b črka
druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bodi [bọ́di]

ime črke w

PRIMERJAJ: w

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

boga [bogȃ]

ime črke b

PRIMERJAJ: b

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

buhštob -a m črka: s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

c [cī]

črka c

PRIMERJAJ: ci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

c črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

c nepreg. m (črka) c: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C im. ed., je krumpast; D, je gardt; E, je premaihin ǀ Ta pushtob C im. ed., Cirku je napek ſturjen ǀ ta ſtrela nebeska je bila odbila taiſti pushtop C tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

c1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

c1 črka
tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

c2 glas
soglasnik, ki ga zaznamuje črka c; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ci [cī]

ime črke c

PRIMERJAJ: c

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čarka
GLEJ: črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črka [čŕka] samostalnik ženskega spola

črka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črka samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

črka ž, F2, diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes ſrédo ene okrogle rizhy; nota, -ae, enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka, ṡhpot, nezháſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črka -e ž znamenje, črta: Tartary nekadai ſo imeli popernaſte danarie, inu kulikain zherk rod. mn. je bilu gori ſamerkanih, tulikajn kron je ta poper velal Za pomen ‛znamenje’ prim. pri Kastelec-Vorencu enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka ‛nota’, za pomen ‛črta’ prim. pri Kastelec-Vorencu ena v'glyh ravna zherka katera grè glyh zhes ſrédo ene okrogle rizhy ‛diameter’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črka sam. ž ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čŕkica, f. dem. črka, Cig., Jan., nk.; — pogl. črčica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

črv2 [čȓv]

ime črke z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

d [dóbro]

črka d

PRIMERJAJ: dobro2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

d črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

d nepreg. m (črka) d: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal … D im. ed., je gardt (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

d črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

d črka
četrta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dobro2 [dóbro]

ime črke d

PRIMERJAJ: d

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

e [ẹ̄stinepopoln podatek]

črka e

PRIMERJAJ: esti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

e črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

e nepreg. m (črka) e: oſsel nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast; D, je gardt; E im. ed., je premaihin (I/1, 207) ǀ Ta pushtob E im. ed., Exempel, je ſilnu spazhen (I/1, 209) ǀ zhe en ſam pushtob preloshimo v' Ime tiga shenina, namrezh E tož. ed., namejſti pushtaba V (III, 113)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

é črka ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

è črka ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

e1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

e1 črka
1. peta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: e
2. šesta črka azbuke; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

é1 črka
trideseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini; SODOBNA USTREZNICA: jat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

è1 črka
polglasnik kot devetindvajseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

e2 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka e; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 8 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

é2 glas
dolgi samoglasnik, ki ga zaznamuje črka é
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

è2 glas
kratki samoglasnik, ki ga zaznamuje črka è
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

esti [nepopoln podatek]

ime črke e

PRIMERJAJ: e

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

f [fērt]

črka f

PRIMERJAJ: fert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

f črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

f nepreg. m (črka) f: Ta pushtob F im. ed., Ferahtan je napek piſsan (I/1, 209)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

f1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

fert [nepopoln podatek] (frt)

ime črke f

PRIMERJAJ: f

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

g [glagọ̄lenepopoln podatek]

črka g

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

g črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

g nepreg. m (črka) g: Ta pushtob, G im. ed., Gnada, je premaihin (I/1, 210)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

g1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

h [hīrnepopoln podatek]

črka h

PRIMERJAJ: hir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

h črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

h1 nepreg. m (črka) h: Ta pushtop H im. ed., Hualeshnost, ſtoij krumpastu (I/1, 210) → k

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

h1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hir [hīr]

ime črke h

PRIMERJAJ: h

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

i [īnepopoln podatek]

črka i

PRIMERJAJ: ime2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

i črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

i nepreg. m (črka) i: Ta pushtob, I tož. ed., Isvelizeinie tvoie dushe ſim bil tebi perporozhil (I/1, 211)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

i2 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ibksonire [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ime cirilske črke y
  2. cirilska številka 90

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ime2 [imẹ̑]

ime črke i

PRIMERJAJ: i

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

j [nepopoln podatek]

črka j

PRIMERJAJ: jota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

j črka ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

jota [jọ̑ta]

ime črke j

PRIMERJAJ: j

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

k1 [kakọ́]

črka k

PRIMERJAJ: kako2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

k1 nepreg. m (črka) k: Ta pushtob, K im. ed., kerst; je vus spazhen, inu vmadeshan (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

k1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kako2 [kakọ́]

ime črke k

PRIMERJAJ: k1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kečnepopoln podatek [nepopoln podatek] pridevniknepopoln podatek

nepokvarjennepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ksi [ksī]

ime črke x

PRIMERJAJ: x

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ku [kū]

ime črke q

PRIMERJAJ: q

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

l [ljudí]

črka l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

l črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

l nepreg. m (črka) l: Ta pushtob, L im. ed., lubesan meni cillu nezh nedopade (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

l črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lẹpótən, -tna, adj. 1) Zier-; lepotna črka, der Zierbuchstabe, Cig.; lepotno drevje, Zierbäume, Levst. (Nauk); — 2) nett, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

leva [lẹ́va] samostalnik ženskega spola

peč z odprtim ognjiščem; kamin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

lìtera -e ž črka: centiméter pa cm. litera kázala AI 1875, kaz. br. 6; Lasztivnogaiména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Návadno letijo tej ftiči, kak V litera AI 1878, 26; Od glászi i litere AIN 1876, 5; doliszpiszanoga glásza kêp sze imenüva za litero AIN 1876, 5; t csi pred i literov sztoji AIN 1876, 6; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2; Kelkoféle szo vogrszke litere na glászi gledôcs AIN 1876, 5; Piszani piszki (litere) szo nê celô taksi, kak stampani KAJ 1870, 7; poznanye i zgovárjanye liter KOJ 1833, 1; Má devéttreszeti naszledüvajôcsi liter AIN 1876, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ljudi [ljudí]

ime črke l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

m [mȋslite]

črka m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

m nepreg. m (črka) m: Ta pushtob, M im. ed., Modrust, nej kakor ſim jest shelel (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

m črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

mislite [mȋslite]

ime črke m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

n [nȁš]

črka n

PRIMERJAJ: naš2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

n črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

n1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

naš2 [nȁš]

ime črke n

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

o1 [ō]

črka o

PRIMERJAJ: on2, ot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ô črka ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

o5 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

omega ž omega v metaforičnem pomenu konec: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha, inu Omega im. ed. ← gr. ὠ μέγα ‛omega, zadnja črka alfabeta’; → alfa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

on2 [ȍn]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ot [ōt]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

p [pókoj] ali [pokȍj]

črka p

PRIMERJAJ: pokoj2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

p nepreg. m (črka) p: Tapushtob, P im. ed., Prasnik nema obene podobe s'moim (I/1, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

p črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

písk -a m črka: eden piſzk, ali edna piknyicza ne prejde zprávde KŠ 1771, 14; I csi bi ti tak Vszáki piszk nezgrüntan bio KAJ 1848, 134; Ki je ſzpodobne náſz vcsino ſzluge nouvoga Zákona, nej piſzka KŠ 1771, 533; I ſzoudilo te bode tebé po piſzki i obrizávanyi preſztoupnika právde KŠ 1771, 452; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 7; Govorenya z-recsi, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; tak je pá potrejbno váſz vcsiti na nike piſzke zacsétka rejcsi Bo'ze KŠ 1771, 679; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premenyávam KAJ 1870, 6; Bio je pa napiſzek napiſzani z-Grcskimi i Rimſzkimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252; Stampana Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A (1); Stampana z Soule piſzkmi KM 1790, 1; Szpiszkmi SIZ 1807, 1; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; Stampane z sztroskom i piskmi Reichard Károla TA 1848, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pokoj2 [pókoj] ali [pokȍj]

ime črke p

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

puštob -a m črka: Ta pushtob im. ed. B, Brumnost je prevezh vmadeshen ǀ Ta pushtop im. ed. H, Hualeshnost, ſtoij krumpastu ǀ ta pustob im. ed. A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Tapushtob +mest. ed., P, Prasnik nema obene podobe s'moim ǀ nikar eniga pushtoba rod. ed. nej ſi prou ſturil ǀ namejſti pushtaba rod. ed. V ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo rod. ed. poſnala na ſemli ǀ ta pushtob tož. ed. ſi piſsal ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom or. ed. premiſluval ǀ aku njeh pushtobi im. mn. ſo glih njegovim pushtabam ǀ s'teh velikijh pushtobou rod. mn. ǀ aku njeh pushtobi ſo glih njegovim pushtabam daj. mn. ǀ je bil te slate pushtobe tož. mn. s'slatom ſturil sapiſſat ǀ ſò te pushtabe tož. mn. ſapiſſane nashli ǀ de bi s' slatimi pushtobi or. mn. yh v' nasha ſerza sapiſſali ǀ Angely bodo s'slatimy puſhtobj or. mn. vashe dellu samerkali ← srvnem. buochstap ‛črka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

q [kū]

črka q

PRIMERJAJ: ku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

q črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

q1 črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

r [réci]

črka r

PRIMERJAJ: reci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

r nepreg. m (črka) r: Ta pushtob, R im. ed., Riſniza kumaj, inu kumaj ſe posna (I/1, 214)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

r2 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

reci [réci]

ime črke r

PRIMERJAJ: r

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rožȋčkast, adj. mit Hörnchen versehen: rožičkasta črka, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ſ [zẹ́lje]

črka ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

s [slovọ̑]

črka s

PRIMERJAJ: slovo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ſ črka ♦ P: 7 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

s1 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

slòva -e ž črka: Betü; litera szlova KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

slovo2 [slovọ̑nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

ime črke s

PRIMERJAJ: s

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

slovo2 [črka] sam. s ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

š [šānepopoln podatek]

dvočrkje sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ša [šānepopoln podatek]

ime dvočrkja sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šč [ščānepopoln podatek]

štiričrkje shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šča [ščānepopoln podatek]

ime štiričrkja shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šivanka [šívanka] in [šivȃnka] samostalnik ženskega spola

šivanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

t [trdọ̑]

črka t

PRIMERJAJ: trdo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

t črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

t nepreg. m (črka) t: Ta pushtob, T tož. ed., Tovarshtvu nej ſi prau dershal (I/1, 214)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

t2 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

trdo [nepopoln podatek]

ime črke t

PRIMERJAJ: t

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

u [ȗk]

črka u

PRIMERJAJ: uk2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

u črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

û črka ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

u1 črka ♦ P: 7 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

uk2 [ȗk]

ime črke u

PRIMERJAJ: u

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

v1 [vídǝu̯]

črka v

PRIMERJAJ: videl

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

v1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

večer [vẹ̑čer] samostalnik moškega spola

večer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

videl [vídeu̯]

ime črke v

PRIMERJAJ: v1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

w [bọ́di]

črka w

PRIMERJAJ: bodi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

w črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

w črka ♦ P: 3 (TA 1555, TA 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

x [ksī]

črka x

PRIMERJAJ: ksi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

x črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

x črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

y [nepopoln podatek]

črka y

PRIMERJAJ: ibksonire

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

y črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

y1 črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

z1 [čȓv]

črka z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

z črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

z1 črka ♦ P: 8 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, TC 1575, DJ 1575, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

začę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Cig., Jan., nk.; začetno pisme, der Anfangsbuchstabe, die Initiale, Jan., Cig. (T.); = začetna črka, Cig.; začetna šola, die Elementarschule, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

začę́tnica, f. 1) die Anfängerin; — 2) die Urheberin, die Gründerin, Mur., Cig., Jan., Rog.-Valj. (Rad), nk.; — 3) = začetna črka, der Anfangsbuchstabe, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

začr̀k, -čŕka, m. die Anmerkung (z. B. in einem Buche), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zelje2 [zẹ́lje]

ime črke ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ž [živíte]

dvočrkje ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

živite [živíte]

ime dvočrkja ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Število zadetkov: 171