á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

a5 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ájn -a m (ȃ) |arabska črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

álef -a m (ȃ) |hebrejska črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

alfa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 alfe samostalnik ženskega spola
grška črka α
IZGOVOR: [álfa], rodilnik [álfe]
ZVEZE: alfa samec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

álfa1 -e ž (ȃ) |grška črka|: napisati ~o ‹α›; poud. To je ~ in omega znanosti |temeljna, glavna stvar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ȃlfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

avtogrȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ázbuka -e ž (ȃ)
ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

b [bogȃ]

črka b

PRIMERJAJ: boga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

b črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

b nepreg. m (črka) b: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

b črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

b črka
druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

beletrístika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Besede na »f«

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

béta -e tudi -- ž (ẹ̑)
druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

beta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bete samostalnik ženskega spola
grška črka ß
IZGOVOR: [béta], rodilnik [béte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

béta -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹β›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
bodi [bọ́di]

ime črke w

PRIMERJAJ: w

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

boga [bogȃ]

ime črke b

PRIMERJAJ: b

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bórgis -a m (ọ̑)
tisk. tiskarska črka srednje velikosti med petitom in garmondom: članek v borgisu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

briljánt -a m (ā)
brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦ tisk. najmanjša tiskarska črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

buhštob -a m črka: s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bȗkve -kev ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
♦ glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c [cī]

črka c

PRIMERJAJ: ci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

c nepreg. m (črka) c: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C im. ed., je krumpast; D, je gardt; E, je premaihin ǀ Ta pushtob C im. ed., Cirku je napek ſturjen ǀ ta ſtrela nebeska je bila odbila taiſti pushtop C tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c1 črka
tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

c2 glas
soglasnik, ki ga zaznamuje črka c; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ci [cī]

ime črke c

PRIMERJAJ: c

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cícero -a m (ȋ)
tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov
// črka te velikosti: staviti v ciceru; v prid. rabi: cicero črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

č -- in -ja [čə̀ čə̀ja in čé čêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana; dva č-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ jezikosl. deležnik na -č

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Č
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Č-ja tudi Č Č samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [čə̀], rodilnik [čə̀ja] tudi [čə̀] tudi [čé], rodilnik [čêja] tudi [čé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čáčka -e ž (ȃ) nav. mn.
1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko
2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko
// podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami
3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čáčka -e ž
1.
črta, narejena brez pravega namena
SINONIMI:
ekspr. čira čara1, ekspr. čirečare, ekspr. čiričara
2.
slabš. nerazločno napisana črka
SINONIMI:
zastar. čara1, ekspr. čička čačka, ekspr. čira čara1, ekspr. čirečare, ekspr. čiričara, ekspr. hieroglif, knj.izroč. kavka2, slabš. kljuka, slabš. kvaka
GLEJ ŠE SINONIM: podpis
GLEJ ŠE: podpis

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

čára1 -e ž (á)
nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čarka
GLEJ: črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čréslo -a s,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črevọ̑ -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕhniti čȓhnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕka -e ž (ŕ) pisane ~e; od prve do zadnje ~e |od začetka do konca|; razumeti po ~i |dobesedno|; poud.: biti do ~e tako |popolnoma, čisto|; slepo se držati ~e zakona |zakona|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕka -e ž
znak za glas
SINONIMI:
ekspr. črkica, zastar. pisme, knj.izroč. pismenka, zastar. slovo1
GLEJ ŠE: črkovati, prečrkovati1, zlogovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

čŕka Frazemi s sestavino čŕka:
od pŕve do zádnje čŕke

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka [čŕka] samostalnik ženskega spola

črka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

črka ž, F2, diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes ſrédo ene okrogle rizhy; nota, -ae, enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka, ṡhpot, nezháſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka -e ž znamenje, črta: Tartary nekadai ſo imeli popernaſte danarie, inu kulikain zherk rod. mn. je bilu gori ſamerkanih, tulikajn kron je ta poper velal Za pomen ‛znamenje’ prim. pri Kastelec-Vorencu enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka ‛nota’, za pomen ‛črta’ prim. pri Kastelec-Vorencu ena v'glyh ravna zherka katera grè glyh zhes ſrédo ene okrogle rizhy ‛diameter’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka sam. ž ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka gl. puštab

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka gl. pošta

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črka ► ˈčr̥ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Črka za grleni r

Ali obstaja znak (črka) za grleni r in kako ga zapišemo? Morda ima tako črko kakšen drug narod? (V premem govoru – da poudariš, da je ta oseba rkala – uporabljala grleni r.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Črka ⟨e⟩ kot polglasnik

V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:

  • v osemdesetih,
  • začetek,
  • naklonjen,
  • predvsem,
  • na Goriškem.

Zakaj je temu tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕkica -e ž (ŕ)
manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕkica, f. dem. črka, Cig., Jan., nk.; — pogl. črčica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črkica ► ˈčr̥kėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕkoslikár čŕkoslikárja samostalnik moškega spola [čə̀rkoslikár] ETIMOLOGIJA: ↑črka + ↑slikar
črkováti – glej čŕka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čr̄pati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

črv2 [čȓv]

ime črke z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ć
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ć-ja tudi ć ć samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [mêhki čə̀], rodilnik [mêhkega čə̀ja] tudi [mêhkega čə̀] tudi [mêhki čé], rodilnik [mêhkega čêja] tudi [mêhkega čé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ć
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ć-ja tudi Ć Ć samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [mêhki čə̀], rodilnik [mêhkega čə̀ja] tudi [mêhkega čə̀] tudi [mêhki čé], rodilnik [mêhkega čêja] tudi [mêhkega čé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

d -- in -ja [də̀ də̀ja in dé dêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d; od d do k; razločni d-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

d [dóbro]

črka d

PRIMERJAJ: dobro2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

d črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

d nepreg. m (črka) d: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal … D im. ed., je gardt (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

d črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

d črka
četrta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

délta2 -e tudi -- ž (ẹ̑)
četrta črka grške abecede: gama, delta [δ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

delta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 delte samostalnik ženskega spola
grška črka δ
IZGOVOR: [délta], rodilnik [délte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

délta1 -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹δ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dẹ̑lta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Diakritična znamenja in posebne črke: »Lech Walesa« ali »Lech Wałęsa«?

Kako zapisovati npr. poljske črke, ki jih v slovenski abecedi ni? Če zapišemo Lech Walesa namesto Lech Wałęsa, bi lahko torej »prosto po Prešernu« tudi w zamenjali z v, glede na to, da ga v slovenski abecedi ni. Sprašujem predvsem zato, ker opažam, da je ravno omenjeni priimek največkrat zapisan kar Walesa in da se poljska črka ł pri nas največkrat zapisuje kot l.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

diamánt -a m (ā)
1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom
● publ. črni diamant premog
2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom
♦ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dobro2 [dóbro]

ime črke d

PRIMERJAJ: d

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dzeta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dzete samostalnik ženskega spola
grška črka ζ
IZGOVOR: [dzéta], rodilnik [dzéte]
USTREZNEJE: zeta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dzéta -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹ζ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

đ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
đ-ja tudi đ đ samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [mêhki džə̀], rodilnik [mêhkega džə̀ja] tudi [mêhkega džə̀] tudi [mêhki džé], rodilnik [mêhkega džêja] tudi [mêhkega džé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Đ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Đ-ja tudi Đ Đ samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [mêhki džə̀], rodilnik [mêhkega džə̀ja] tudi [mêhkega džə̀] tudi [mêhki džé], rodilnik [mêhkega džêja] tudi [mêhkega džé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

é1 -- in -ja [é êja] m (ẹ̄ ē)
šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; trije e-ji; vse eje bere ozko / različni ojačevalci okusa so na embalaži navadno označeni z E-ji E-številkami; nekateri na videz zdravi izdelki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in E-jev snovi, označenih z E-številko
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

e [ẹ̄stinepopoln podatek]

črka e

PRIMERJAJ: esti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

e črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

e nepreg. m (črka) e: oſsel nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast; D, je gardt; E im. ed., je premaihin (I/1, 207) ǀ Ta pushtob E im. ed., Exempel, je ſilnu spazhen (I/1, 209) ǀ zhe en ſam pushtob preloshimo v' Ime tiga shenina, namrezh E tož. ed., namejſti pushtaba V (III, 113)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

é črka ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

è črka ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

e1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

e1 črka
1. peta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: e
2. šesta črka azbuke; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

é1 črka
trideseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini; SODOBNA USTREZNICA: jat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

è1 črka
polglasnik kot devetindvajseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

e2 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka e; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 8 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

é2 glas
dolgi samoglasnik, ki ga zaznamuje črka é
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

è2 glas
kratki samoglasnik, ki ga zaznamuje črka è
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

elemȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

épsilon -a m (ẹ̑)
peta črka grške abecede: napisati epsilon [ε]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

epsilon
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
epsilona samostalnik moškega spola
grška črka <ε>
IZGOVOR: [épsilọn], rodilnik [épsilọna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

épsilon -a m (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~ ‹ε›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

es2 
črka:gl. s1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

esti [nepopoln podatek]

ime črke e

PRIMERJAJ: e

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

éta -e tudi -- ž (ẹ̑)
sedma črka grške abecede: napisati eto [η]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

eta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ete samostalnik ženskega spola
grška črka η
IZGOVOR: [éta], rodilnik [éte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

éta -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹η›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

f -- in -ja in -a [fə̀ fə̀ja in èf êfa] m (ə̏; ȅ ȇ)
sedma črka slovenske abecede: od f do h; tiskani f-ji; vsi efi ležijo postrani; veliki F
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik
♦ glasb. mali f četrti ton v mali oktavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

f [fērt]

črka f

PRIMERJAJ: fert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

f črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

f nepreg. m (črka) f: Ta pushtob F im. ed., Ferahtan je napek piſsan (I/1, 209)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

f1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

fert [nepopoln podatek] (frt)

ime črke f

PRIMERJAJ: f

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

fi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
fija samostalnik moškega spola
grška črka φ
IZGOVOR: [fí], rodilnik [fíja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

fí1 -ja in fí -- m, prva oblika s -em (ȋ; ȋ) |grška črka|: napisati ~ ‹ϕ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

g -- in -ja [gə̀ gə̀ja in gé gêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g; z velikim g; z g-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ glasb. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

g [glagọ̄lenepopoln podatek]

črka g

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

g črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

g nepreg. m (črka) g: Ta pushtob, G im. ed., Gnada, je premaihin (I/1, 210)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

g1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gáma -e tudi -- ž (ā)
tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
game samostalnik ženskega spola
grška črka γ
IZGOVOR: [gáma], rodilnik [gáme]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gáma -e ž (á; ȃ) |grška črka|: napisati ~o ‹γ›; žarki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gármond -a m (ȃ)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med borgisom in cicerom: prispevek bo postavljen v garmondu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

glágolski glágolska glágolsko pridevnik [glágolski] STALNE ZVEZE: glagolska besedna zveza, glagolski čas, glagolski način, glagolski vid, neosebna glagolska oblika, osebna glagolska oblika
ETIMOLOGIJA: ↑glagol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

grȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gramátika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gramofọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā)
deveta črka slovenske abecede: mali h; od h do m; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

h
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 h-ja tudi h h samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [hə̀], rodilnik [hə̀ja] tudi [hə̀] tudi [há], rodilnik [hája] tudi [há]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

H
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 H-ja tudi H H samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [hə̀], rodilnik [hə̀ja] tudi [hə̀] tudi [há], rodilnik [hája] tudi [há]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

h [hīrnepopoln podatek]

črka h

PRIMERJAJ: hir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

h črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

h1 nepreg. m (črka) h: Ta pushtop H im. ed., Hualeshnost, ſtoij krumpastu (I/1, 210) → k

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

h1 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

hi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hija samostalnik moškega spola
grška črka χ
IZGOVOR: [hí], rodilnik [híja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

hieroglíf -a m (ȋ)
1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife
// mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi
2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

hir [hīr]

ime črke h

PRIMERJAJ: h

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

í1 -- in -ja m (ī)
deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; od i-ja dalje; čitljivi iji
● ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i
♦ jezikosl. samostalniki s končnico -i v rodilniku; mat. i število, katerega kvadrat je -1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

I
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 I-ja tudi I I samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [í], rodilnik [íja] tudi [í]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

i [īnepopoln podatek]

črka i

PRIMERJAJ: ime2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

i črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

i nepreg. m (črka) i: Ta pushtob, I tož. ed., Isvelizeinie tvoie dushe ſim bil tebi perporozhil (I/1, 211)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

i2 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ibksonire [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ime cirilske črke y
  2. cirilska številka 90

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

iks
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
iksa samostalnik moškega spola
tuja črka x
IZGOVOR: [íks], rodilnik [íksa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ime2 [imẹ̑]

ime črke i

PRIMERJAJ: i

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

índeks -a m (ȋ)
1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati
2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov
3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks
4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov
♦ antr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

iniciálka -e ž (ȃ)
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov
// nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

iniciálka -e ž
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v besedilu
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: začetnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

iniciȃlka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

iniciálka -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ipsilon
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ipsilona samostalnik moškega spola
tuja črka y
grška črka υ
IZGOVOR: [ípsilọn], rodilnik [ípsilọna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izgovarjava črk e, o, v in l

Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.

Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izgovarjava kratice »QR«

Vem, da ste že izrazili svoje mnenje glede izgovorjave kratic, pa vendar glede teh obstaja nekaj izjem (npr. BBB izgovarjamo bi bi si, PC kot pi si itd. Ali je po vašem mnenju tudi QR takšna izjema? V času kolesarske dirke TDF namreč dnevno poslušamo ku ar koda, čeprav sam trdim, da je pravilno ku er in sem na to tudi opozoril novinarje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

j -- in -ja [jə̀ jə̀ja in jé jêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
enajsta črka slovenske abecede: mali j; začni z velikim J; ležeči j-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

j
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
j-ja tudi j j samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [jə̀], rodilnik [jə̀ja] tudi [jə̀] tudi [jé], rodilnik [jêja] tudi [jé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

j [nepopoln podatek]

črka j

PRIMERJAJ: jota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

j črka ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ját -a m (ȃ)
jezikosl. triintrideseta črka glagolske ali ustrezna črka staroslovanske cirilske azbuke: napisati jat
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: prehod jata v dvoglasnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jêr -a m (ȇ)
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jêr -a m
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk
SINONIMI:
jezikosl. mehki znak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

jerí -ja m (ȋ)
jezikosl. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Je števnik v zvezi »leta 1980« glavni ali vrstilni?

Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Jezik kosa (xhosa)

Zanima me, kako se v slovenščini zapisuje in izgovarja ime jezika xhosa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jôr in jór -a m (ȏ; ọ̑)
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jôr -a m
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk
SINONIMI:
jezikosl. trdi znak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

jóta2 jóte samostalnik ženskega spola [jóta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz gr. iṓta, to pa iz fenič. jōd
jóta2 -e tudi -- ž (ọ̑)
deveta črka grške abecede: napisati joto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jota
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
jote samostalnik ženskega spola
grška črka ι
IZGOVOR: [jóta], rodilnik [jóte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jóta2 -e ž (ọ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹ι›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jota [jọ̑ta]

ime črke j

PRIMERJAJ: j

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

k1 -- in -ja [kə̀ kə̀ja in ká kája] m (ə̏; ā)
dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K; trije tiskani k-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

K
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 K-ja tudi K K samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [kə̀], rodilnik [kə̀ja] tudi [kə̀] tudi [ká], rodilnik [kája] tudi [ká]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

k1 [kakọ́]

črka k

PRIMERJAJ: kako2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

k1 nepreg. m (črka) k: Ta pushtob, K im. ed., kerst; je vus spazhen, inu vmadeshan (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

k1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kako2 [kakọ́]

ime črke k

PRIMERJAJ: k1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako je prav: »broadwayski« ali »broadwajski«?

Zanima me, če sta tako broadwayski kot brodwajski pravilno zapisana pridevnika. V zaupanja vrednih besedilih se namreč pojavljata obe verziji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«?

Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.

Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako pisati ime »Ulica brigade Moris« in kaj pomeni »MORIS«

Kako se pravilno napiše ime ulice Ulica brigade Moris? Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako pravilno napisati razred?

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako pravilno napisati razred?

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?

Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

  • Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

  • Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

  • Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako se glasi rodilnik imena »Juri«: »Jurija« ali »Juria«?

V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako sklanjamo kratico OBLA?

Zanima me še sklanjanje kratice OBLA. Ali je pravilno OBLA, OBLE ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kape samostalnik ženskega spola
grška črka κ
IZGOVOR: [kápa], rodilnik [kápe]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kapitélka -e ž (ẹ̑)
tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kapitélka -e ž (ẹ̑) tisk. |velika črka v velikosti male črke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

karákter -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Katero različico imena uporabiti: »København«, »Köbenhavn« ali »Kopenhagen«?

Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kávelj -vlja in -na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kávka2 -e ž (ȃ)
star. nerazločno napisana črka; čačka: tistih njegovih kavk ne znam prebrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kečnepopoln podatek [nepopoln podatek] pridevniknepopoln podatek

nepokvarjennepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

klínasti položáj smučí -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

klínasto vijúganje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

klínasto vijúganje vzvrátno -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kljúka -e ž (ú)
1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice
// na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice
4. šol. žarg., nekdaj negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini
5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral
6. zastar. vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti
7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko
● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito
♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

knjíga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kód1 -a m (ọ̑)
sistem dogovorjenih znakov, ki predstavlja določene podatke, informacije: dešifrirati, sestaviti kod; prevesti sporočilo v kod; zapisati v kodu; satelit dobiva povelja v binarnem kodu / vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; črkovni, številčni kod / filmski, kulturni kod / jezikovni, komunikacijski kod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kód1 -a m
teh. dogovorjeni znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določeni podatek, informacijo
SINONIMI:
teh. koda

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

kolonél -a m (ẹ̑)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kótni položáj smučí -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kovínska čŕka -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

krátiti1 krātim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

krêpek in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkêjši (é ȃ é)
1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek
2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej
3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa
4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo
5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha
6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo
a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec
b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh
7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor
// evfem. grob2, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico
● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite
♦ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ksi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ksija samostalnik moškega spola
grška črka ξ
IZGOVOR: [ksí], rodilnik [ksíja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ksi [ksī]

ime črke x

PRIMERJAJ: x

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ku [kū]

ime črke q

PRIMERJAJ: q

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

l -- in -ja in -a [lə̀ lə̀ja in èl êla] m (ə̏; ȅ ȇ)
trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L; zveza dveh l-jev; štirje veliki l-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l
♦ jezikosl. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

l [ljudí]

črka l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

l črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

l nepreg. m (črka) l: Ta pushtob, L im. ed., lubesan meni cillu nezh nedopade (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

l črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lámbda -e tudi -- ž (ȃ)
enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lambda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
lambde samostalnik ženskega spola
grška črka λ
IZGOVOR: [lámbda], rodilnik [lámbde]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lámbda -e ž (ȃ) |grška črka|: zaznamovati z ~o ‹λ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

latíničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na latinico: latinični črkopis; latinična črka; latinična pisava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

leposlọ̑vje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lẹpótən, -tna, adj. 1) Zier-; lepotna črka, der Zierbuchstabe, Cig.; lepotno drevje, Zierbäume, Levst. (Nauk); — 2) nett, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

leva [lẹ́va] samostalnik ženskega spola

peč z odprtim ognjiščem; kamin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ležáti -ím nedov. (á í)
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
● jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ligatúra -e ž (ȗ)
1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo &
2. glasb. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo
3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ligatúra -e ž (ȗ) glasb. vezaj; jezikosl. vezje; tisk. |znak, črka, ki nastane iz dveh ali več znakov, črk|; pojm., zdrav. ~ žile podveza, podvezovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lìtera -e ž črka: centiméter pa cm. litera kázala AI 1875, kaz. br. 6; Lasztivnogaiména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Návadno letijo tej ftiči, kak V litera AI 1878, 26; Od glászi i litere AIN 1876, 5; doliszpiszanoga glásza kêp sze imenüva za litero AIN 1876, 5; t csi pred i literov sztoji AIN 1876, 6; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2; Kelkoféle szo vogrszke litere na glászi gledôcs AIN 1876, 5; Piszani piszki (litere) szo nê celô taksi, kak stampani KAJ 1870, 7; poznanye i zgovárjanye liter KOJ 1833, 1; Má devéttreszeti naszledüvajôcsi liter AIN 1876, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

literát literáta samostalnik moškega spola [literát] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, učen’, iz littera ‛črka’
literatȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ljudi [ljudí]

ime črke l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

logogríf -a m (ȋ)
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

m1 -- in -ja in -a [mə̀ mə̀ja in èm êma] m (ə̏; ȅ ȇ)
štirinajsta črka slovenske abecede: napiši m; veliki M; od k do m; z dvema m-jema; trije m-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: m je zvočnik
♦ jezikosl. m simb. samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

M
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 M-ja tudi M M-a tudi M M samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [mə̀], rodilnik [mə̀ja] tudi [mə̀] in [èm], rodilnik [êma] tudi [èm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

m [mȋslite]

črka m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

m nepreg. m (črka) m: Ta pushtob, M im. ed., Modrust, nej kakor ſim jest shelel (I/1, 212)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

m črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

majúskula -e ž (ȗ)
1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli
2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Mala in velika črka pri zapisovanju durov in molov

Najbrž ne gre za napako, da je pri D-duru prva črka velika, pri d-molu pa majhna. Najbrž obstaja kak razlog, me lahko napotite na spletno stran, kjer ga najdem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

médija -e ž (ẹ́)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med cicerom in tercijo: staviti v mediji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

médija -e ž (ẹ́) |tiskarska črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é)
1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja; mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo; mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev
6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje
7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimo

Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.

Navajam zapise v španščini:

ópata, mn. los ópatas pima, mn. los pimas tarahumara, mn. los tarahumaras yuma, mn. los yumas soba, mn. los soba (tokrat brez s)

seri, mn. los seris tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques) jocome [izg. hokome], mn. los jocomes jano [izg. hano], mn. los janos manso, mn. los mansos

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
mija samostalnik moškega spola
grška črka μ
IZGOVOR: [mí], rodilnik [míja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

miniatȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

minúskula -e ž (ȗ)
1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja
2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

minúskula -e ž (ȗ) neobč. mala črka; pojm., zgod. karolinška ~ |pisava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

minúskulen -lna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mislite [mȋslite]

ime črke m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

monogrȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mŕtev -tva -o stil. -ó prid. (ŕ)
1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi:, ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj mrtev takoj je umrl; ekspr. če ga dobi, bo mrtev ga bo ubil; pog. mislil je, da je že zdavnaj mrtev da je že zdavnaj umrl; odbilo ga je v obcestni jarek, kjer je obležal mrtev; pasti, zgruditi se mrtev na tla / zatisnili so ji mrtve oči; roke so ji mrtve visele ob telesu kot bi bile mrtve; pren., ekspr. vojne je bilo konec in stara Avstrija je bila mrtva
// v katerem so prenehali življenjski procesi; odmrl: mrtev list; mrtva, trhla debla; mrtvo tkivo
2. nav. ekspr. ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo: mrtve slepčeve oči; zavijal si je mrtve noge hrome, ohromele; po kapi je bila vsa desna polovica telesa mrtva neobčutljiva, omrtvela / grel si je mrtve roke otrple, premrle
// knjiž. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: po tej nesreči je bil on mrtev človek; čustveno, duhovno mrtev / človek v njem še ni mrtev še je sposoben pozitivnih čustev, dejanj; pren. zaupati misli mrtvemu papirju
3. ki je, obstaja brez
a) zanj značilnih živih bitij: zemlja bo nekoč mrtev planet; umetno gojeni gozdovi so precej mrtvi so brez divjadi; reka je na tem območju mrtva je brez rib
b) zanj značilnih listov, rastlin: opazovati mrtvi gozd; vrane so posedale po mrtvih njivah; trta je še mrtva še ne odganja
c) ekspr. zanj značilnega ognja, žarenja: mrtev ogorek; mrtva žerjavica / mrtvo ognjišče
č) ekspr. zanj značilnih ljudi, živali, vozil; prazen, pust2: sprehajati se po mrtvem parku; v tem času so ceste najbolj mrtve / v vsaki vasi je bilo nekaj domov mrtvih zapuščenih
// ki je brez kake dejavnosti ali se ta opravlja v zelo majhni meri: mrtev jesenski čas; mrtvi meseci v gradbeništvu; z novimi turističnimi dejavnostmi skrajšati mrtvo sezono; mrtva obdobja v književnosti / ekspr.: domači zvonovi so mrtvi ne zvonijo; stroji so stali mrtvi niso obratovali
4. nav. ekspr. ki ne izraža, ne kaže veliko čustev, volje do udejstvovanja: bila je drobna, mrtva stvarca; preveč je mrtev za to družbo / govoriti z mrtvim glasom; ima precej mrtev obraz; mrtev pogled
// ki je brez raznovrstnega dogajanja, brez raznovrstnih elementov: mrtev sestanek / mrtva glasba; mrtva soba
// bled, neizrazit: mrtvi žarki; mrtva svetloba / mrtva barva
5. nav. ekspr. ki več ne vpliva, ne vzbuja zanimanja: on je danes že mrtev avtor; njegovo delo ne bo nikdar mrtvo / preteklost je zanj mrtva; knjiž. vsa lepota se zdi moji duši mrtva / ona je zanj že mrtva ne ljubi je več / odstavljeni voditelj je politično mrtev
// ki se več ne uporablja: obujati mrtve običaje; mrtvi zakoni; mrtve besede
6. ekspr. tog, neživljenjski: pri zakonih naj se ne uveljavlja le mrtvo besedilo; življenje po mrtvih pravilih / obremenjevali so učence z mrtvim znanjem / statistika se ne sme ustaviti samo pri mrtvi številki
// neizkoriščen, neizrabljen: med ploščadjo in dnom je precejšen mrtev prostor; elaborat leži mrtev
7. ki ni sposoben rasti in razmnoževati se: vznik življenja iz mrtve snovi; opisovati mrtve stvari / živa in mrtva narava
// nerodoviten, nekaliv: mrtvo seme / ekspr. še mrtva skala požene cvet
8. publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
9. voj., navadno v zvezi mrtvi kot, mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skočiti, skriti se v mrtvi kot; mrtvi prostor pred tankom; pren., knjiž. življenje v mrtvem kotu
10. v zvezi mrtva teža teža zaklane živali, agr. klavna teža:
● let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu; šport. žarg. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; ekspr. mrtva tišina globoka, popolna; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; pog., ekspr. pehati se na (vse) mrtve viže zelo; publ. zatekati se v mrtve vode tradicionalizma zatekati se v neživljenjski, nedejavni tradicionalizem; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. on je zanje že mrtev prepričani so, da bo umrl, da ga bodo ubili; ekspr. bil je ves mrtev od utrujenosti zelo je bil utrujen; mrtev na pog., ekspr. (ves) mrtev je na klobase zelo rad jih jé; pog., ekspr. (vsa) mrtva je nanj zelo ga ljubi; pog., ekspr. mrtev je na starine zelo se zanima zanje; ekspr. v jedrski vojni bodo preživeli mrtvi ob živem telesu bodo zelo poškodovani, hudi invalidi; napol mrtev ekspr. iz rova so ga potegnili napol mrtvega zelo izčrpanega; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; bolj mrtev kot živ bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan
♦ adm. mrtva tipka tipka na mehanskem pisalnem stroju, pri kateri se znak odtisne, a se voz ne premakne; agr. mrtvi inventar orodje, stroji; mrtva prst spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov; mrtvica; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; bot. mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; geogr. mrtvi rokav rokav reke s stoječo vodo; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; gled. mrtvi kot prostor na odru, ki se iz dvorane ne vidi; igr. mrtva karta karta, ki se pri igri ne uporabi; jezikosl. mrtvi jezik jezik, ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; les. mrtva grča grča, ki ni vrasla v les; med. mrtvi zob zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; mrtvo cepivo cepivo, ki vsebuje mrtve mikroorganizme; klinično mrtev človek človek, pri katerem je nastopila klinična smrt; navt. mrtva bibavica bibavica z najmanjšo višinsko razliko; mrtvo morje morje z zelo dolgimi in nizkimi valovi po končanem vetru ali v veliki oddaljenosti od njega; strojn. mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; mrtva lega lega, pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; mrtva žoga žoga, ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; vet. mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; voj. mrtva straža nekdaj straža na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; žel. mrtvi tir opuščeni tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

»MU cuisine«: izreka v televizijskem oglasu

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

n -- in -ja in -a [nə̀ nə̀ja in èn êna] m (ə̏; ȅ ȇ)
petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n; nerazločni n-ji; ležeči n-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik
♦ jezikosl. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

N
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 N-ja tudi N N-a tudi N N samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [nə̀], rodilnik [nə̀ja] tudi [nə̀] tudi [èn], rodilnik [êna] tudi [èn]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

n [nȁš]

črka n

PRIMERJAJ: naš2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

n črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

n1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

naš2 [nȁš]

ime črke n

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nedéljski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik
♦ astron. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole
2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

négativen in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje
2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje
3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame
4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne
5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen
● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja
♦ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Neobstojni samoglasnik

Zakaj se različno tvori pridevnik iz besed helikopter in mojster -- helikopterski in mojstrski? Ali obstaja pravilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ni
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
nija samostalnik moškega spola
grška črka ν
IZGOVOR: [ní], rodilnik [níja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nonparêj tudi nonpareille -a [nonparêj] m (ȇ)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ó1 -- in -ja m (ọ̄)
šestnajsta črka slovenske abecede: vse oje bere široko; označiti z o; veliki in mali o; dva o-ja
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki o; široki o; različna kvaliteta oja
● ima noge na o po obliki podobne črki O

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

o
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
o-ja tudi o o samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ója] tudi [ó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

o1 [ō]

črka o

PRIMERJAJ: on2, ot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ô črka ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

o5 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Okrajšavi kadm. in vadm.
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ómega -e tudi -- ž (ọ̑)
zadnja črka grške abecede: alfa in omega [ω]
● ekspr. Shakespeare je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omega
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
omege samostalnik ženskega spola
grška črka ω
IZGOVOR: [ómega], rodilnik [ómege]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ómega -e ž (ọ̑) |grška črka|: zapisati ~o ‹ω›; poud. biti alfa in ~ česa |temeljna, glavna stvar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ọ̑mega -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omega ž omega v metaforičnem pomenu konec: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha, inu Omega im. ed. ← gr. ὠ μέγα ‛omega, zadnja črka alfabeta’; → alfa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omikron
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
omikrona samostalnik moškega spola
grška črka o
IZGOVOR: [ómikron], rodilnik [ómikrona]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ómikron -a m (ọ̑) |grška črka|: napisati ~ ‹o›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

on2 [ȍn]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ot [ōt]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

p -- in -ja [pə̀ pə̀ja in pé pêja] m (ə̏, ẹ̄ ē)
sedemnajsta črka slovenske abecede: napiši p; mali p; brez p; beseda z dvema p-jema
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: nezveneči p

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

P
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 P-ja tudi P P samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀ja] tudi [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pêja] tudi [pé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

p [pókoj] ali [pokȍj]

črka p

PRIMERJAJ: pokoj2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

p nepreg. m (črka) p: Tapushtob, P im. ed., Prasnik nema obene podobe s'moim (I/1, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

p črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

patríca -e ž (ȋ)
strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila
♦ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pêrl -a m (é)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med diamantom in nonparejem: opomba, natisnjena v perlu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pêrl -a m (é) |tiskarska črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

perút Frazemi s sestavino perút:
kàkor bi perúti nosíle kóga, perúti so zrásle kómu, pristríči kómu perúti, stríženje perúti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

petít -a m (ȋ)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med kolonelom in borgisom: staviti v petitu / ležeči, navadni petit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pija samostalnik moškega spola
grška črka π
IZGOVOR: [pí], rodilnik [píja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisanje blagovne znamke in izdelka: »Schweppes« in »šveps«

Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.

Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?

Kako torej:

Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisanje črk ob števkah (2)

Zanima me, kako pisati črke ob števkah – stično, nestično, s piko na koncu ali brez – pri zapisovanju razredov: npr. 1.b ali 1.b. ali 1.b. ali 1b (Kako pa je pri hišnih številkah?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisanje izrazov »eZdravja«

Pripravljamo razlago pojmov rešitev eZdravja. Zaradi različnih tolmačenj vas prosim za nasvet in pojasnitev glede pisanja naslednjih izrazov. Mi smo izbrali zapis, tako kot sledi spodaj: e-naročanje je elektronski način naročanja; eNaročanje je nacionalna informacijska rešitev za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni; e-naročilo je pacientu dodeljen termin za izvedbo zdravstvene storitve predpisane z e-napotnico; e-napotnica je elektronska različica dokumenta napotnice. Ali v okviru rešitve eNaročanje uporabljamo e-naročilo ali eNaročilo, e-napotnica ali eNapotnica? e-recept je digitalni zapis o predpisanih in/ali izdanih zdravilih na recept; eRecept je nacionalna rešitev za elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil

Vse izraze sem napisala z malo začetnico, čeprav se zavedam, da se na začetku stavka pišejo izrazi z vezajem z veliko začetnico, torej: E-naročanje, vendar pa eNaročanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisanje zloženk s kratično sestavino

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

písk -a m črka: eden piſzk, ali edna piknyicza ne prejde zprávde KŠ 1771, 14; I csi bi ti tak Vszáki piszk nezgrüntan bio KAJ 1848, 134; Ki je ſzpodobne náſz vcsino ſzluge nouvoga Zákona, nej piſzka KŠ 1771, 533; I ſzoudilo te bode tebé po piſzki i obrizávanyi preſztoupnika právde KŠ 1771, 452; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 7; Govorenya z-recsi, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; tak je pá potrejbno váſz vcsiti na nike piſzke zacsétka rejcsi Bo'ze KŠ 1771, 679; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premenyávam KAJ 1870, 6; Bio je pa napiſzek napiſzani z-Grcskimi i Rimſzkimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252; Stampana Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A (1); Stampana z Soule piſzkmi KM 1790, 1; Szpiszkmi SIZ 1807, 1; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; Stampane z sztroskom i piskmi Reichard Károla TA 1848, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

písme -éna tudi -na s (ī ẹ́; ȋ)
zastar. črka, pismenka: napis z glagolskimi pismeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pisménka tudi písmenka -e ž (ẹ̄; ȋ)
knjiž. črka: težko bere majhne pismenke / male, vélike pismenke; tiskana pismenka
// pisni znak, grafično znamenje: skušali so razbrati skrivnostne pismenke; kitajske pismenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pisménka -e tudi písmenka -e ž (ẹ́; ẹ̑; ȋ) kitajske ~e; neobč. črka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Podomačen zapis glagola »zoomati« ali »zumati«

Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.

Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pokoj2 [pókoj] ali [pokȍj]

ime črke p

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pokônčen -čna -o prid. (ó)
1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične
// usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi / pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji
2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava
♦ fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi; pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

polglásnik -a [pou̯glasnik] m (ȃ)
jezikosl. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki
// znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

PoliHIPE material
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pôlkrêpek -pka -o [pou̯krepək] prid. (ȏ-é)
tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pravilen zapis črk

Imam sina ki je trenutno še v vrtcu pa se doma učimo pisanja črk. Zanima me kako pomembno oz kako strog je šolski sistem glede pravilnega zapisa črk. Za primer črka "A"... Namreč ko sina pustim, da sam napiše črko, jo včasih začne pisati levo spodaj (črto diagonalno gor ter dol ter potem še vodoravno), včasih pa začne zgoraj (naredi prvo eno diagonalno črto navzdtol nato še drugo in nato vodoravno črto). Kakšen je torej pravilen zapis črke "A"?

Osebno imam mnenje, da se bi moral otrok sam odločati kako mu je lažje in ne bi smel šolski sistem zatirati njihovo "ustvarjalnost". Kako pa na to gleda šolski sistem pa veste vi verjetno več ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pregibanje francoskega priimka »Duchamp«

Zanima me, kako se pregiba francoski priimek Duchamp, na primer v stavku:

  • Mineva 100 let od nastanka Duchampove Fontane (v tem primeru gre za umetnika Marcela Duchampa).

Prav tako prosim za pojasnilo logike oz. načela v ozadju takšnega pregibanja. Glavni razlog za to vprašanje je, da pripomoček Besana popravlja zapis Duchampova Fontana v Duchampeva Fontana.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

premíčen -čna -o prid. (ī)
ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila
// ki se lahko premika, hodi: premični bolniki
♦ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo vstran ali nazaj; jezikosl. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Presledek med črko in števko

Zanima me zapis v magistrski nalogi. Gre za oznako hipotez 1, 2, 3 ..., in sicer okrajšano H1, H2, H3 ... Predlagate med črko in števko presledek ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prevajanje ali podomačevanje imen severnoameriških indijanskih ljudstev

Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prevzemanje azerbajdžanskih imen – »Alijev«

Pozdravljeni, zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice? Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?

Lektorji Radia Študent

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pŕvi Frazemi s sestavino pŕvi:
bíti pŕva violína, bíti v pŕvih vŕstah, igráti pŕvo violíno, iz pŕve rôke, kupíti iz pŕve rôke, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, pŕva lástovka, pŕva skŕb, pŕvi korák, pŕvi koráki, státi v pŕvih vŕstah, storíti pŕve koráke, storíti pŕvi korák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

psi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
psija samostalnik moškega spola
grška črka ψ
IZGOVOR: [psí], rodilnik [psíja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

puštob -a m črka: Ta pushtob im. ed. B, Brumnost je prevezh vmadeshen ǀ Ta pushtop im. ed. H, Hualeshnost, ſtoij krumpastu ǀ ta pustob im. ed. A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Tapushtob +mest. ed., P, Prasnik nema obene podobe s'moim ǀ nikar eniga pushtoba rod. ed. nej ſi prou ſturil ǀ namejſti pushtaba rod. ed. V ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo rod. ed. poſnala na ſemli ǀ ta pushtob tož. ed. ſi piſsal ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom or. ed. premiſluval ǀ aku njeh pushtobi im. mn. ſo glih njegovim pushtabam ǀ s'teh velikijh pushtobou rod. mn. ǀ aku njeh pushtobi ſo glih njegovim pushtabam daj. mn. ǀ je bil te slate pushtobe tož. mn. s'slatom ſturil sapiſſat ǀ ſò te pushtabe tož. mn. ſapiſſane nashli ǀ de bi s' slatimi pushtobi or. mn. yh v' nasha ſerza sapiſſali ǀ Angely bodo s'slatimy puſhtobj or. mn. vashe dellu samerkali ← srvnem. buochstap ‛črka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

puštoba ► ˈpuːštȯba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

q -- in -ja [kú kúja in kvə̀ kvə̀ja] m (ū; ə̏)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r: napiši q
● q simb., do 1981 stot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

q
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
q-ja tudi q q samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [kú], rodilnik [kúja] tudi [kú] tudi [kvə̀], rodilnik [kvə̀ja] tudi [kvə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

q [kū]

črka q

PRIMERJAJ: ku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

q črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

q1 črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

r -- in -ja in -a [rə̀ rə̀ja in èr êra] m (ə̏; ȅ ȇ)
osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R; z malim r; zveza dveh r-jev; trije r-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ jezikosl. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

r [réci]

črka r

PRIMERJAJ: reci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

r nepreg. m (črka) r: Ta pushtob, R im. ed., Riſniza kumaj, inu kumaj ſe posna (I/1, 214)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

r2 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Raba začetnice pri poimenovanju kategorij

V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?

Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.

Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Radiokarbonsko datiranje
Prosim za pomoč pri zapisu metode za določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14. Metoda se imenuje datacija , zanima pa me, kateri zapis je ustrezen v nadaljevanju poimenovanja te metode: datacija ( 14 C) , datacija 14C , datacija C14 ali datacija C-14 . Bi bilo mogoče tvoriti tudi zloženke z vezajem, npr. C14-datacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Različen izgovor besed s črko c

Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Razlika med pridevnikoma »mali« in »majhen«

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

reci [réci]

ime črke r

PRIMERJAJ: r

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
roja samostalnik moškega spola
grška črka ρ
IZGOVOR: [ró], rodilnik [rója]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ró -ja m z -em (ọ̑) |grška črka|: napisati ~ ‹ρ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Rodilnik dvojine in množine samostalnika »avra«

Zanima me, kako se glasi rodilnik dvojine oziroma množine samostalnika avra. Aver ali avr?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rožȋčkast, adj. mit Hörnchen versehen: rožičkasta črka, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

s1 -- in -ja in -a [sə̀ sə̀ja in ès êsa] m (ə̏; ȅ ȇ)
devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S; z malim s; od s-ja do ž-ja; trije s-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik
♦ jezikosl. s simb. samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ſ [zẹ́lje]

črka ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

s [slovọ̑]

črka s

PRIMERJAJ: slovo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ſ črka ♦ P: 7 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

s1 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sígma -e tudi -- ž (ȋ)
osemnajsta črka grške abecede: zaznamovati s sigmo [σ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sigma
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sigme samostalnik ženskega spola
grška črka ς ali σ
IZGOVOR: [sígma], rodilnik [sígme]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sígma -e ž (ȋ) |grška črka|: napisati ~o ‹ς ali σ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

simból -a m (ọ̑)
1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli
// kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz
2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

simból-asamostalnik moškega spola
  1. znak, znamenje
    • simbol česa
    • , simbol za kaj
  2. dogovorjena črka za označevanje
    • simbol za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje besednih zvez tipa »otok Hvar«

Zanima me, kako sklanjamo besedne zveze z lastnoimenskim določilom ob zemljepisnem jedru tipa: mesto Trst in otok Pag, otok Hvar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje imena »Frédéric Bazille«

Kako se sklanja Frederic Bazille in kako se glasita svojilni in vrstni pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje imen »Petar« in »Podkoren«

Zanima me, kako se sklanja ime Petar. Raba kaže, da se v pogostejših zvezah (npr. Grašo, Zrinjski, Ugrin …) sklanja kar enako kot Peter, kar se sicer sliši naravno, ni pa najbolj logično glede na druga podobna lastna in občna imena, ki jih sklanjamo drugače, npr. Bučar, Cerar, rakar, fijakar … Med podobnimi imeni mi pride na misel še Mitar. Kako bi torej sklanjali Petar, Mitar in druga podobna imena?

Navezal bi se še na sklanjanje kraja Podkoren. Nedavno sem zasledil, da zapišemo v Podkorenu. V spominu imam, da se ime kraja izgovarja s polglasnikom in pričakoval bi v Podkornu, kar očitno ne drži. Ali to pomeni, da tudi prebivalci kraja tako izgovarjajo ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje priimkov z neobstojnim samoglasnikom

Sklanjanje priimkov ob moških osebnih imenih nam povzroča precej težav. Npr. pri priimku Slatinjek se zatakne. Sam sem mnenja, da se sklanja ta priimek tako, da v končnici priimka odpade črka e: Stanislava Slatinjka, Stanislavu Slatinjku, Stanislava Slatinjka, pri Stanislavu Slatinjku, s Stanislavom Slatinjkom.

Kot duhovnik uporabljam pri pisanju mašnih namenov tožilniško obliko: za Stanislava Slatinjka.

Tudi priimki: Černec, Črnčec, Štuhec, Kocbek in podobni so trd oreh.

Vem, da pri sklanjanju imen in priimkov za ženski spol ni težav, saj se priimek pri ženskah ne sklanja.

Prosim Vas, da mi odgovorite in razrešite tudi dvome ostalih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje tujih priimkov »McEliece« in »Lagrange«

Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje turškega imena »Antalya«

Kako se sklanjata turška provinca in mesto Antalya – v Antalyji ali v Antalyi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slòva -e ž črka: Betü; litera szlova KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Slovenjenje imena »Extremadura«

Zanima me kako se pravilno napiše Ekstremadura (španska pokrajina) po slovensko? Je pravilno zgolj Estremadura, kakor mi prikaže v slovarju ali je pravilno tudi Ekstremadura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slọ̑vnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slôvo1 -a s (ȏ) zastar.
1. beseda2: spregovoril je z glasnimi slovi
2. črka: vklesano slovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slovọ̑1 -ẹ̄sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slovo2 [slovọ̑nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

ime črke s

PRIMERJAJ: s

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slovo2 [črka] sam. s ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slọ̑vstvo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

srédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
// v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
5. ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; jezikosl. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Stavčnica
Pri pisanju strokovnega besedila s področja vidnosti in čitljivosti pisav imam težavo s slovenjenjem angleškega termina sentence case , ki označuje način prikaza, tj. uporabe velikih in malih črk, pri katerem je prva črka v besedi pisana z veliko črko (majuskulo), sledeče črke pa z malimi črkami (minuskulami). Ker poimenovanje za tovrstni način zapisa v slovenščini ne obstaja, predlagam izraz stavčnica . Ali je ta termin ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stereotȋp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Stičnost številke in simbola: izražanje dimenzij

Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?

Npr.:

  • 5x5 cm
  • 5 x 5 cm
  • 5cmx5cm
  • 5 cm x 5 cm

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [svetəu̯; svətau̯, druga oblika svətəu̯] prid., svetlêjši (é ȃ é; ə̀)
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

svinčén -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda
2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba
3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj
4. ekspr. nanašajoč se na obdobje, zaznamovano s (političnimi) pritiski komunističnega, socialističnega režima: svinčeni časi; svinčena leta / svinčena sedemdeseta
● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko
♦ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

svinčéna čŕka -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

š1 -- in -ja in -a [šə̀ šə̀ja in èš êša] m (ə̏; ȅ ȇ)
dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š; dva š; ležeči š-ji; z velikim š-om
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Š
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Š-ja tudi Š Š-a tudi Š Š samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [šə̀], rodilnik [šə̀ja] tudi [šə̀] tudi [èš], rodilnik [êša] tudi [èš]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

š [šānepopoln podatek]

dvočrkje sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ša [šānepopoln podatek]

ime dvočrkja sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

šč [ščānepopoln podatek]

štiričrkje shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

šča [ščānepopoln podatek]

ime štiričrkja shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

šivanka [šívanka] in [šivȃnka] samostalnik ženskega spola

šivanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

štíriindvájseti -a -o vrstil. štev. (ȋá) ~a črka abecede; delati do ~e ure |do 24. ure; do 24h; do 24.00|
štíriindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (íá) delati do ~e |do 24. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

t -- in -ja [tə̀ tə̀ja in té têja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T; od t do ž; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

t [trdọ̑]

črka t

PRIMERJAJ: trdo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

t črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

t nepreg. m (črka) t: Ta pushtob, T tož. ed., Tovarshtvu nej ſi prau dershal (I/1, 214)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

t2 črka ♦ P: 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tau
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
taua samostalnik moškega spola
grška črka τ
IZGOVOR: [táu̯], rodilnik [táva]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tékst -a m (ẹ̑)
besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst
♦ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tékst -a m (ẹ̑) besedilo; tisk. |črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

telegrȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

têrcija -e ž (é)
tisk. tiskarska črka, za dve stopnji večja od cicera: staviti v terciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

têrcija -e ž (é) |tiskarska črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

théta -e tudi -- ž (ẹ̑)
osma črka grške abecede: napisati theto [ϑ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

theta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
thete samostalnik ženskega spola
grška črka θ
IZGOVOR: [théta], rodilnik [théte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

théta -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹θ›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

típa -e ž (ȋ)
1. tisk. črka za ročno stavljenje: stavec jemlje tipe iz črkovnjaka
2. zastar. tip1: tipa ladje, lokomotive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

típa -e ž (ȋ) |črka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tískanka -e ž (í)
šol. tiskana črka: pisati s tiskankami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tískanka -e ž (í) tiskana črka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tiskôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na tisk, tiskanje: tiskovni stroški; tiskovna naročila / tiskovni predstavnik; poročilo kitajske tiskovne agencije; tiskovna konferenca konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji; tiskovno središče središče, ustanovljeno ob navadno pomembnejšem dogodku, za zbiranje in posredovanje novic, sporočil novinarjem
♦ papir. tiskovni papir papir, namenjen za tiskanje zlasti knjig, časopisov, revij, reprodukcij; tisk. tiskovni material papir, plastična, kovinska folija, na katero se tiska; tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; (tiskovna) forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči; tiskovna napaka tiskarska napaka; tiskovna plošča tanka plošča iz kovine, gume, plastične mase, v katero so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; tiskovna pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; zal. tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

transkrípcija -e ž (í)
1. jezikosl. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje
// zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino
// sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija
2. glasb. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji
// glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov
3. glasb. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu
● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

trdo [nepopoln podatek]

ime črke t

PRIMERJAJ: t

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«

Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’

Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.

Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ú1 -- in -ja m (ū)
dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u; veliki U; cev v obliki črke U; z malim u; ležeči u-ji
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

u
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
u-ja tudi u u samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [ú], rodilnik [úja] tudi [ú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

U
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 U-ja tudi U U samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [ú], rodilnik [úja] tudi [ú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

u [ȗk]

črka u

PRIMERJAJ: uk2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

u črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

û črka ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

u1 črka ♦ P: 7 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, TT 1581-82, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ubíjati -am nedov. (í)
1. z udarci, s silo povzročati smrt
a) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijati
b) živali: ubijati kače
// s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt koga: padajoče skale so ubijale napadalce
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročati smrt: eksplozija ruši in ubija; visoka temperatura ubija bakterije
2. z udarci, s silo povzročati, da kaj poči, se poškoduje: ubijati šipe
// v zvezi ubijati jajca na tak način delati, da se odstrani jajčna lupina: ubijati jajca in jih peči / ubijati jajca v ponev
3. ekspr. povzročati, da kdo izgublja svojo telesno, duševno moč: zakaj me ubijaš s težkim delom / brezdelje, vročina ga ubija; sestanki, spori ga ubijajo / to ga duševno, telesno ubija
4. ekspr. povzročati izgubo česa duševnega: ne ubijaj mu upanja; ubijati komu veselje, voljo do dela / hrup ubija duševno zbranost
5. ekspr. delati, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubijati čakanje, dolgčas s klepetom, z ribolovom, zabavo / prijetno ubijati čas
● ekspr. črka ubija, duh oživlja samo dobesedno razumevanje zapisanega povzroča izgubo njegove resnične vsebine, ki jo more znova ustvarjati duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

uk2 [ȗk]

ime črke u

PRIMERJAJ: u

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

unciála -e ž (ȃ)
1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja: rokopis je napisan v unciali
2. knjiž. vélika začetna črka, prevzeta iz te pisave: unciala na začetku vrstice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Uporaba velikih črk pri zapisu priimka

Ali lahko na poslovnem pismu napišem Mojca FLORJANC ali bi bilo bolj pravilno Mojca Florjanc?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ustrezen zapis zloženk

Kako zapisati naslednje besede:

  • glasbeno-zabavni program
  • vzgojno-izobraževalni program
  • prometno-informacijski program. Ali se piše z vezajem, brez, skupaj? Kako bi utemeljili zapis?

Ali se piše levček ali levčk in storž ali storš?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

v1 -- in -ja [və̀ və̀ja in vé vêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V; do v; zveza v-ja in u-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v
♦ jezikosl. dvoustnični v

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 V-ja tudi V V samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [və̀], rodilnik [və̀ja] tudi [və̀] tudi [vé], rodilnik [vêja] tudi [vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

v1 [vídǝu̯]

črka v

PRIMERJAJ: videl

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

v1 črka ♦ P: 10 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

večer [vẹ̑čer] samostalnik moškega spola

večer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

verzálka -e ž (ȃ)
tisk. vélika črka: natisniti, staviti besedilo v verzalkah; napisati z verzalkami
● knjiž., ekspr. to delo bo v slovensko dramaturgijo zapisano z verzalkami bo imelo v njej pomembno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

verzálka -e ž (ȃ) vélika črka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

verzȃlka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Vezaj med kratico in pridevnikom (2)

Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

videl [vídeu̯]

ime črke v

PRIMERJAJ: v1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Vprašanje o deljenju besed

Kako delimo besede ura, učiteljica, opazovalnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzvòd vzvóda m (ȍ ọ́)
1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen: premakniti, prestaviti vzvod; pritisniti na vzvod; dvigniti kamen z vzvodom; vzvod pri stiskalnici / za vzvod uporabiti palico / krmilni, sprožilni vzvod; odpiralni vzvod ključavnice; ravni, ročni vzvod; vodnjak na vzvod
♦ adm. črkovni vzvod vzvod pri mehanskem pisalnem stroju, na koncu katerega je črka; avt. vzvod za plin; fiz. enakoročni vzvod ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; enokončni vzvod ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; ročica vzvoda; šport. vzvod prijem pri nekaterih borilnih športih, pri katerem se uporabi roka, del telesa kot vzvod, ki naj spravi nasprotnika iz ravnotežja ali ga prisili, da bi popustil
2. ekspr., s prilastkom kar z delovanjem, posledicami omogoča, zavira, usmerja kako dogajanje, dejavnost: dobiček, cena in drugi ekonomski vzvodi; vzvodi napredka / ključni vzvodi družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

w -- in -ja [və̀ və̀ja in vé vêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x: napisati w; veliki W; izgovor dvojnega w-ja
♦ fiz. W simb. vat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

w
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
w-ja tudi w w samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [dvójni və̀], rodilnik [dvójnega və̀ja] tudi [dvojnega və̀] tudi [dvójni vé], rodilnik [dvójnega vêja] tudi [dvojnega vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

W
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 W-ja tudi W W samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [dvójni və̀], rodilnik [dvójnega və̀ja] tudi [dvojnega və̀] tudi [dvójni vé], rodilnik [dvójnega vêja] tudi [dvojnega vé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

w [bọ́di]

črka w

PRIMERJAJ: bodi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

w črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

w črka ♦ P: 3 (TA 1555, TA 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

x -- in -a [íks] m (ȋ)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med w in y: napisati x; veliki X; dva x-a
● ekspr. ima noge na X po obliki podobne črki X
♦ fiz. žarki x in x žarki rentgenski žarki; geom. os x in x os prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; abscisa; mat. x znak za prvo neznanko; metal. profil X in X profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki X; prim. iks

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

x
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
x-a tudi x x samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [íks], rodilnik [íksa] tudi [íks]
PRIMERJAJ: iks

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

x [ksī]

črka x

PRIMERJAJ: ksi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

x črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

x črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

y -- in -a [ípsilon tudi ipsílon] m (ȋ; ȋ)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z: beseda se konča z y; veliki Y; zveza y-a in x-a
♦ geom. os y in y os druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; ordinata; mat. y znak za drugo neznanko; metal. profil Y in Y profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki Y

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

y
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
y-a tudi y y samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [ípsilon], rodilnik [ípsilona] tudi [ípsilon]
PRIMERJAJ: ipsilon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Y
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Y-a tudi Y Y samostalnik moškega spola
ime tuje črke
IZGOVOR: [ípsilon], rodilnik [ípsilona] tudi [ípsilon]
PRIMERJAJ: ipsilon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

y [nepopoln podatek]

črka y

PRIMERJAJ: ibksonire

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

y črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

y1 črka ♦ P: 5 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

z1 -- in -ja [zə̀ zə̀ja in zé zêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z; zveza dveh z; trije z-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Z
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Z-ja tudi Z Z samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [zə̀], rodilnik [zə̀ja] tudi [zə̀] [zé], rodilnik [zêja] tudi [zé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

z1 [čȓv]

črka z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

z črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

z1 črka ♦ P: 8 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, TC 1575, DJ 1575, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na začetek:
a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem
b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi
c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice
♦ gastr. začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Cig., Jan., nk.; začetno pisme, der Anfangsbuchstabe, die Initiale, Jan., Cig. (T.); = začetna črka, Cig.; začetna šola, die Elementarschule, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začétnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, s katero se kaj začne: začetnica rodu
// ženska, ki se prva začne ukvarjati s čim, delovati na kakem področju: začetnica gibanja za ženske pravice; začetnica raziskovanja te bolezni
2. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju: kar zadeva kuho, sem začetnica; zaposliti začetnico
3. začetna črka besede: začetnica imena / pravila o pisanju velike in male začetnice
● ekspr. on je človek z veliko začetnico pomemben, spoštovanja vreden človek
// (velika) začetna črka imena: podpisal se je samo z začetnicama
4. navadno s prilastkom učbenik, priročnik za pridobivanje začetnega, osnovnega znanja na kakem področju: jezikovna, šahovska začetnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začétnica -e ž
1.
ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področjupojmovnik
SINONIMI:
ekspr. novinka
2.
(velika) začetna črka imena
SINONIMI:
knj.izroč. iniciala, knj.izroč. inicialka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

začę́tnica, f. 1) die Anfängerin; — 2) die Urheberin, die Gründerin, Mur., Cig., Jan., Rog.-Valj. (Rad), nk.; — 3) = začetna črka, der Anfangsbuchstabe, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začr̀k, -čŕka, m. die Anmerkung (z. B. in einem Buche), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zádnji Frazemi s sestavino zádnji:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, do zádnje beséde, do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, do zádnje páre, do zádnjega díha, do zádnjega fícka, do zádnjega možá, do zádnjega trenútka, dobíti jíh po zádnji pláti, iméti zádnjo besédo, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, lovíti zádnji vlák, naložíti jíh kómu po zádnji pláti, ne rêči šè zádnje beséde, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, po zádnji módi, posprémiti kóga na njegôvi zádnji póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, sprémljati kóga na zádnjo pót, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, uníčiti do zádnjega možá, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnja bríga, zádnja skŕb, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je odbíla kómu/čému, zádnji adút, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zádnji mohikánec, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis besede »tretjina«

iImam pravopisno/etimološko vprašanje za matematični/splošni termin tretjina. Zanima me, zakaj se v besedo tretjina vriva črka j. Omenjena črka se v termin vriva kakor iz vrstilnega števnika tretji/tretja/tretje, vendar pa gre za samostojen (vsaj za moje pojme) samostalnik, ki označuje enoto, sicer del celote. Delež celote je zame tretina, kot je na primer polovica:

Torto damo na pol – dobimo polovici. Torto damo na tri dele – dobimo tri tretine.

Prihaja morda izvor besede iz poimenovanja zadnjega dela, ki prinaša celoto – tretjega dela? Zadnji del je tretji del – zadnja tretjina.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis črke ć: »Gunduličeva ulica« in »Andrićeva ulica«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis formata: »ePUB«

Kako se pravilno piše ePub? HTMLin PDF že nekaj časa pišemo z velikimi črkami (upam, da je tako prav), pri ePub se pa ne moremo zediniti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapisovanje znaka za stopinje Celzija v preglednicah

Vem, da je pravilen zapis temperatur takle: 28 °C (krožec in črka C stično, nestično od številke). Kako pa pišemo znak za stopinje Celzija, če imamo tabelo in so v njej navedene samo številke s krožcem, črke C pa ni zraven (28° kot pri kotnih stopinjah ali 28 °). Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis pravljičnega bitja: »Snežna kraljica«

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«

Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis s simboli: radij in fi

Kako se pravilno napiše: R40 mm ali R 40 mm ter fi40 mm ali fi 40 mm (fi je v besedilu sicer zapisan s prečrtano 0)? Ter še: ravnini x-y? Vezaj, pomišljaj, stično, nestično? Kogar vprašam, ima drugačen odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zapis velikih tiskanih črk Z in Ž

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zelje2 [zẹ́lje]

ime črke ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zeta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zete samostalnik ženskega spola
grška črka ζ
IZGOVOR: [zéta], rodilnik [zéte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zloženke s črkovno prvo sestavino »3D«

Pravopis govori o podrednih zloženkah, v katerih je prva sestavina črka, kratica ali števka: a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur, druga sestavina pa samostalnik.

Zanima me, kako pisati naslednje besedne zveze, ki vsebujejo kratico (oziroma ali so take zveze sploh mogoče):

- tridimenzionalno tiskani izdelki -> 3D-tiskani,

- ... so jih tridimenzionalno natisnili -> ... 3D-natisnili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zloženke s kratično ali črkovno prvo sestavino

Jasno mi je, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka ali kratica, pišejo z vezajem (C-vitamin, CRP-test), kaj se pa zgodi, če se vmes vrine pridevnik: CRP hitri test?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zložnost besed »čoln« in »črv«

Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

znák1 -a m (ȃ)
1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje; znaki na načrtu, zemljevidu; oblika, pomen znaka; črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah
// lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije / zaščitni znak
// predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki častniškega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake
2. gib, zvok, s katerim se
a) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod
b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost
3. kar omogoča sklepanje na
a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil; dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenje
b) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih; dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki; umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči
4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti; opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu; vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo / nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta
5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
● knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; glasb. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; jezikosl. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zveza črke in števke

Imam vprašanje: Kako se (pravo)piše vitamin B 12 (in vsi ostali B-vitamini)? Kočljiva mi je številka. (1) Med črko (B) in številko (12) je presledek. Mar ne? (2) Kaj pa pisava številke? Mora biti po pravopisu podnapisana (subscript) ali je vendarle v isti liniji kot črka B? Torej ali B 12 ali B 12? (V prvem primeru bi celo bilo bolje pisano skupaj, brez presledka B 12). Toda – kaj je prav?

J. K.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zveza črke in števke: športne skupine U16

Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zveza črke in števke (2)

Zanima me, kako pišem okrajšano hipoteza1, stično ali nestično: H1 ali H 1.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Z vezajem ali brez? »3D-tiskalnik«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ž1 -- in -ja [žə̀ žə̀ja in žé žêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
zadnja črka slovenske abecede: napisati ž; veliki Ž; od ž dalje; nerazločni ž-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ž je šumevec
● ekspr. od a do ž od začetka do konca, vse
♦ jezikosl. ž simb. samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 503 zadetkov.