smejáti se sméjem se tudi -ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ́, í, ẹ́) - 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko
// otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi - 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca
// kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
smejé: smeje je odšel iz sobe
smejé se: smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
smejáje se zastar. smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
smejóč se -a -e: smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šála -e ž (á) - 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
- 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
- 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
- 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost;
bil je znan po duhovitosti;
igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prvoaprílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šaljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv
// ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran - 2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu
● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma
šaljívo prisl.: šaljivo govoriti, vprašati
♦ muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šegávost -i ž (á) lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) raba peša krohotati se: rad se grohota njegovim šalam;
grohotali so se na vsa usta;
grohotal se je, da je kar odmevalogrohotáti ekspr., redko krakati: vran grohoče v tišino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr. zelo glasno se smejati: krohotal se je njegovim šalam;
na vse grlo so se krohotali / v obraz se mu je krohotalkrohotáje se: krohotaje se je odšel; krohotaje se smejati
krohotajóč se -a -e: krohotajoči se ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.