békovje -a s (ẹ́) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke
dobrovítovina in dobrovitovína -e ž (ī; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine
hudobíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike
pletenína -e ž (í) - 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina
♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka
// s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin - 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine
- 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
poplèt -éta m (ȅ ẹ́) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo
rezílo -a s (í) - 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče
// oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo - 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje
♦ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
srénjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na srenja 1: srenjski gozd, pašnik; srenjska planina / srenjski pastir / srenjski odbor; srenjske pravice; sam.: šel je na srenjsko narezat šibje
šíbje -a s (ȋ) več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja
// grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
upogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje;
veter upogiba vrhove dreves;
plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati // upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil // upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
● ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se // spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestjuupogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
vrbopletárstvo -a s (ȃ) pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom