békovje -a s (ẹ́) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
breza1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dobrovítovina in dobrovitovína -e ž (ī; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dračje -a samostalnik srednjega spolaFREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hrást -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hudobíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ibovina
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lȁz láza m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lẹ̑s lesȃ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lẹ́sa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lẹ́ska -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nanášati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).
2.
kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
nazaj ► ˈnazai̯ prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pletenína -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine;
mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina
♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka// s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina;
šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
poplèt -éta m (ȅ ẹ́) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rezílo -a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo;
izdelovati rezila;
sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom;
rezilo kose, sekire, srpa;
prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje;
prazgodovinska kamnita rezila;
usnjarsko rezilo;
rezilo za britje
♦ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
srénjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na srenja 1: srenjski gozd, pašnik;
srenjska planina / srenjski pastir / srenjski odbor; srenjske pravice; sam.: šel je na srenjsko narezat šibje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbje -a s (ȋ) več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja // grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbje -a s, skup. (ȋ) brezovo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbje -a
s več šib, šibe kot celota
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
šȋbje – glej šíba
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šȋbje, n. coll. die Gerten, die Ruthen; — das Ruthengebüsch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbje -a s šibje: Szteblovje ali sibje rô'ze i na eden klafter dúgo zraszté KAJ 1870, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šibje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
šibje s, F
3,
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali
ſhibja, na meiſti deru/ dreu ṡhgó v'Apulÿ;
frutex, germ,
ſhibjè;
virgetum, -ti, ſhibje, garmie ṡa vinsku kolle, garmovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šibje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šibje sam. s ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šibje
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šibje ► ˈšiːbje -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
upogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje;
veter upogiba vrhove dreves;
plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati / upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil / upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
● ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se// spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju upogibajóč -a -e:
plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
upogíbati -am in upogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; upogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ koleno; ~ šibje; ~ in vzravnavati teloupogíbati se -am se in upogíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Jeklena palica se ~a |se da upogibati|; Plamen migota in se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vŕba1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vrbopletárstvo -a s (ȃ) pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.