békovje -a s (ẹ́)
bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

breza1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dobrovítovina in dobrovitovína -e ž (ī; í)
šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dračje -a samostalnik srednjega spola
vejevje, šibje, grmovje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hrást -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hudobíka -e ž (í)
nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ibovina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lȁz láza m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lẹ̑s lesȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lẹ́sa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lẹ́ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nanášati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).
2.
kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

nazaj ► ˈnazai̯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pletenína -e ž (í)
1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina
♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka
// s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin
2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine
3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

poplèt -éta m (ȅ ẹ́)
gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rezílo -a s (í)
1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče
// oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo
2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje
♦ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

srénjski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na srenja 1: srenjski gozd, pašnik; srenjska planina / srenjski pastir / srenjski odbor; srenjske pravice; sam.: šel je na srenjsko narezat šibje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíbje -a s (ȋ)
več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja
// grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíbje -a s, skup. (ȋ) brezovo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíbje -a s
več šib, šibe kot celotapojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

šȋbje – glej šíba

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šȋbje, n. coll. die Gerten, die Ruthen; — das Ruthengebüsch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíbje -a s šibje: Szteblovje ali sibje rô'ze i na eden klafter dúgo zraszté KAJ 1870, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šibje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

šibje s, F3, ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu ṡhgó v'Apulÿ; frutex, germ, ſhibjè; virgetum, -ti, ſhibje, garmie ṡa vinsku kolle, garmovje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šibje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šibje sam. s ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šibje

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šibje ► ˈšiːbje -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

upogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati / upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil / upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
● ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se
// spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

upogíbati -am in upogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; upogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ koleno; ~ šibje; ~ in vzravnavati telo
upogíbati se -am se in upogíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Jeklena palica se ~a |se da upogibati|; Plamen migota in se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vŕba1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrbopletárstvo -a s (ȃ)
pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Število zadetkov: 35