tòp3 tôpa tôpo pridevnik 2. ki nima ostre konice, je zaobljen2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel 5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.