administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

diecéza -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo
  2. 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

eparhíja -e ž (ȋ) v vzhodni cerkvi škofija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lábotski -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija
// Labotska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lavantínski -a -o prid. (ȋ) rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nàdškofíja -e ž (ȁ-i) naslov za pomembnejšo škofijo: ljubljanska škofija je postala nadškofija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sálzburški -a -o [-lcb-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sufragán -a m (ȃ) rel.  
  1. 1. škof v odnosu do svojega metropolita: poklicati svoje sufragane na posvet
  2. 2. sufraganska škofija: koprska škofija je sufragan ljubljanske metropolije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

škofíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. samostojna upravna enota katoliške cerkve: upravljati škofijo; v tej škofiji je okoli tisoč cerkev; sedež škofije
    ♦     rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije
    // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo
  2. 2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vikár -ja m (á) rel. uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika: škof se je ravnal po nasvetu vikarjev / apostolski vikar upravitelj določene cerkvene pokrajine, ki uradno še ni škofija; generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; škofov vikar škofov namestnik za določeni del škofije ali za določene naloge
// duhovnik, ki upravlja vikariat: vikar in župnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vikariát -a m (ȃ) rel.  
  1. 1. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji, duhovnija: Kranjska gora je bila vikariat radovljiške župnije
    // upravna enota katoliške cerkve, ki uradno še ni škofija: vikariat in škofija
  2. 2. naslov in službeno mesto vikarja: dati komu vikariat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vladikovína -e ž (í) vznes. škofija: sedež vladikovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Število zadetkov: 13