eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] ETIMOLOGIJA: A + vitamin
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] ETIMOLOGIJA: biser
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín] ETIMOLOGIJA: B + vitamin
C-vitamin C-vitamina samostalnik moškega spola [cévitamín] tudi [cə̀vitamín] ETIMOLOGIJA: C + vitamin
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl] STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: DNA
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín] ETIMOLOGIJA: D + vitamin
É-vitamín É-vitamína samostalnik moškega spola [évitamín] ETIMOLOGIJA: E + vitamin
K-vitamin K-vitamina samostalnik moškega spola [kávitamín] tudi [kə̀vitamín] ETIMOLOGIJA: K + vitamin
LGBT LGBT samostalnik moškega spola [lə̀gəbətə̀] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. LGBT, kratice za l(esbian), g(ay), b(isexual), and t(ransgender) ‛lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe’
lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən] STALNE ZVEZE: ANSI lumen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
prstác prstáca samostalnik moškega spola [pərstác] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. prstac iz prst
vecé glej WC
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
WC-školjka WC-školjke samostalnik ženskega spola [vécẹškólka] in [və̀cəškólka] ETIMOLOGIJA: WC + školjka

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bárčica -e ž (ȃ)
manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ 
zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
bísernica -e ž (ȋ)
1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica
// biserovina: gumbi iz bisernice
2. glasb. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico
♦ 
bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
brezzóbka -e ž (ọ̑)
zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea:
dágnja -e ž (ȃ)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
dátelj -na in -tlja [datəljm (á)
podolgovat zelo sladek sad dateljnove palme: suhi dateljni; grozd dateljnov / kitajski datelj sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve
 
zool. morski datelj dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga
grášec -šca m (ȃ)
zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium:
jákobov -a -o prid. (ȃ)
v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: kupiti jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače; jakobove pokrovače na žaru
kámenica -e ž (ȃ)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica
kamnovŕt tudi kamenovŕt -a m (ȓzool.
1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
kapesánta -e ž (ȃ)
rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati kapesante; izluščiti meso iz kapesant / gratinirane, pečene kapesante; kapesante in škampi na žaru
klápavica -e ž (á)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice
klozéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nižje pog. straniščen: klozetni papir; klozetna školjka
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó)
1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke
2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● 
pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ 
bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
kopíto -a s (í)
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
 
vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● 
ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
lavabó -ja m (ọ̑)
umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
ledvíčast -a -o prid. (í)
podoben ledvici: ledvičasti gomolji / ledvičasta oblika
♦ 
bot. ledvičasti list; zool. ledvičasti škržek potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis
leščúr -ja m (ú)
zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev
lupína2 -e ž (í)
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● 
ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ 
arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
nóetov -a -o prid. (ọ̑)
zool., v zvezi noetova barčica školjka plitvih morij, Arca noae:
ostríga -e ž (ī)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige
pisoár -ja m (ȃ)
(straniščna) školjka za moške: počeni pisoar so zamenjali z novim / na postaji so postavili pisoar javno stranišče za moške
pokròv -ôva m (ȍ ó)
1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje: odpreti, zapreti pokrov; povezniti pokrov na posodo; pokriti škatlo s pokrovom / straniščna školjka z dvižnim pokrovom; varnostni, zaščitni pokrov; pokrov krste
// kar se rabi za pokrivanje, zavarovanje: dati sir pod steklen pokrov; pokrov na ladijskem krovu; pokrov pri kmečki peči; pren., ekspr. nad mestom je danes siv nebesni pokrov
2. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor: izstopil je in vzdignil pokrov / pešca je vrglo na pokrov motorja; pokrov vozila
♦ 
gozd. pokrov veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope; grad. pokrov betonska, jeklena plošča za pokrivanje jaškov, kanalov; glasb. pokrov lesena plošča, ki pokriva zgornji del trupa pri godalih; teh. navojni pokrov
pokrováča -e ž (á)
1. morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama, očmi in številnimi tipalkami: pokrovače hitro plavajo / velika pokrovača / gratinirane pokrovače; pokrovače na žaru; pokrovače, kozice in lignji
2. v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače; jakobove pokrovače na žaru
pôln -a -o [pou̯nprid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● 
ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ 
agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju
prikléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. močno, trdno stisniti med kaj: školjka mu je prikleščila prst / skoraj sta ga zadušila, tako sta ga prikleščila stisnila
 
ekspr. v zasedi so prikleščili sto mož obkolili
prsták -a m (á)
zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga:
rudíst -a m (ȋ)
pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke
scálnik -a [scau̯nik tudi scalnikm (ȃ)
zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
sŕčanka -e ž (ȓ)
nav. mn., zool. morska školjka z lupino srčaste oblike, Cardiidae: nabirati srčanke / užitna srčanka
straníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka
● 
slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška
svéder -dra m (ẹ́)
1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder
2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre
● 
kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki
♦ 
aer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis
škóljka -e ž (ọ̑)
1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke
// lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival
2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine
● 
pog. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijo
♦ 
anat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke
škóljkica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od školjka: nabirati drobne školjkice / nakit je v školjkici na psihi
škŕžek -žka m (ȓ)
zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek
vecé -êja m (ẹ̑ ȇ)
stranišče: kje je vece [WC] / iti na vece; v prid. rabi: za vrati se je slišalo trganje vece papirja; vece školjka
zasvédrati -am dov. (ẹ̑ekspr.
1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder
2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak
3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale
zavrtáč -a m (ázool.
1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae: gosenice zavrtačev; zavrtači in zalubniki
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les, Pholas dactylus:
zavŕtati -am dov. ()
1. z vrtanjem prodreti v kaj: zavrtati v desko; s svedrom zavrtati v les / z lopatico zavrtati v pesek
// z vrtanjem narediti, da koničasti del česa prodre v kako snov: zavrtati sveder v les
2. z vrtanjem narediti, izoblikovati; izvrtati: zavrtati luknjo; zavrtali so nove rove
3. ekspr. začeti vztrajno poizvedovati, izpraševati o čem: z odgovori ni bil zadovoljen, zato je zavrtal naprej / ali jih poznate, je zavrtal preiskovalec
// v zvezi z v začeti vztrajno izpraševati: po predavanju so zavrtali vanj z vprašanji / kaj pa zdaj, so zavrtali v mater
4. ekspr., s prislovnim določilom prodreti: zavrtati do dna, jedra zadeve; zavrtati v bistvo problema
5. nav. 3. os., ekspr. pojaviti se s spreminjajočo se intenzivnostjo: v hrbtenici je zavrtala bolečina; brezoseb. zavrtalo mu je v zobu; pren. v srcu mu je zavrtal črv dvoma
● 
ekspr. zavrtati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pedóč samostalnik moškega spola

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

alahov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alahova alahovo pridevnik
IZGOVOR: [álahou̯], ženski spol [álahova], srednji spol [álahovo]
ZVEZE: alahov biser
PRIMERJAJ: Alahov
jakobov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
jakobova jakobovo pridevnik
IZGOVOR: [jákobou̯], ženski spol [jákobova], srednji spol [jákobovo]
ZVEZE: jakobova pokrovača
PRIMERJAJ: Jakobov
noetov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
noetova noetovo pridevnik
IZGOVOR: [nóetou̯], ženski spol [nóetova], srednji spol [nóetovo]
ZVEZE: noetova barčica
PRIMERJAJ: Noetov
petrov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
petrova petrovo pridevnik
IZGOVOR: [pétrou̯], ženski spol [pétrova], srednji spol [pétrovo]
ZVEZE: petrovo uho
PRIMERJAJ: Petrov

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bísernica -e ž (ȋ) morska ~ |školjka|; snov., redk. biserovina; števn. |tamburica|
grášec -šca m z -em (ȃ) |školjka|
klápavica -e ž (á) |školjka|
kónha -e ž (ọ̑) um.; zdrav. nosna školjka
leščúr -ja m z -em živ. (ú) |školjka|
ostríga -e ž (í; ȋ) |morska školjka|; mn., snov. pečene ~e
pisoár -ja m s -em (ȃ) (straniščna) školjka za moške
prsták -a m živ. (á) |školjka|
sŕčanka -e ž (ȓ) |morska školjka|
straníščen -čna -o (ȋ)
straníščni -a -o (ȋ) ~a školjka
škóljka -e ž (ọ̑) morska ~; ~ bisernica; nabirati ~e; nosna ~; straniščna ~; ~ umivalnika; avt. žarg. ~ kombija (samonosna) karoserija; mn., snov. jesti ~e
škŕžek -žka m (ȓ) |školjka|
zavrtáč -a m z -em živ. (á) gosenice ~ev; |školjka|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

ostríga -e ž
užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlagopojmovnik
SINONIMI:
škóljka -e ž
morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinamapojmovnik
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik straniščna školjka  pojmovnik straniščna školjka za moške
škóljkica -e ž
majhna školjkapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: školjka
zavrtáč -a m
zool. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali lespojmovnik
SINONIMI:
zool. kamnovrt

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dȃgnja -e ž
leščúr -ja m
ostrīga -e ž
porcelȃn -a m
šȃlica -e ž
škọ̑ljčen – glej škọ̑ljka
škọ̑ljka -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje-Štrek. (Let.); — prim. luska.
poluȗška, f. neka školjka: das Halbohr, (polo-) Cig.
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.-C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
zaklopnják, m. = školjka, die Muschel, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

málarski -a -o prid. slikarski: malarska školjka AI 1878, 40
rómarski -a -o prid. romarski: Nájbole znáne školjke so .. romarska školjka KOJ 1914, 40

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

kapica [kápica] samostalnik ženskega spola

navadno množina školjka

mušelj [múšǝlj múšǝljna] samostalnik moškega spola

školjka, tj. žival iz razreda LATINSKO: Bivalvia

slavka [slāvka] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

PRIMERJAJ: Slavkovje

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mišelj -na m školjka: nikuli ta mishil im. ed. ſe neodpre ǀ ta perln noter v' mory vſe skuſi ſapert ſtoj noter v' ſvojm mishilnu mest. ed. (V, 589) ← srvnem. muschel ‛školjka’ ← lat. mūsculus ‛miška’

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

litiotída -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

škóljka -e ž

Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

suflêrska škóljka -e -e ž
šepetálnica -e ž

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

anizomiárija -e ž
árka -e ž
avíkula -e ž
bísus -a m
ciréna -e ž
daonéla -e ž
dezmodóntna škóljka -e -e ž
díceras -a m
dizodóntna škóljka -e -e ž
eksogíra -e ž
ervílija -e ž
fiksosesílni organízem -ega -zma m
gervílija -e ž
giroplévra -e ž
glicímeris -a m
halóbija -e ž
háma -e ž
heterodóntna škóljka -e -e ž
heteromiárija -e ž
homomiárija -e ž
hondrodónt -a m
ihtiosarkolít -a m
inocerámus -a m
integripaliátna škóljka -e -e ž
izodóntna škóljka -e -e ž
izokárdija -e ž
izomiárija -e ž
kamnotvórni organízem -ega -zma m
kamnovŕt -a m
kaprína -e ž
kaprínula -e ž
kardíola -e ž
kardíta -e ž
kongêrija -e ž
konhódus -a m
konvergénca -e ž
konvergéntni razvòj -ega -ôja m
korbíkula -e ž
litiotís -a m
litopedálij -a m
megalodón -a m
miofória -e ž
mítilus -a m
modióla -e ž
monomiárija -e ž
monótis -a m
nèvretênčar -ja m
orientírana škóljka -e -e ž
ostríga -e ž
pahiodóntna škóljka -e -e ž
páleotaksodónt -a m
pektúnkulus -a m
pêrna -e ž
pozidónija -e ž
rekviénija -e ž
rudíst -a m
sabínija -e ž
shizodóntna škóljka -e -e ž
sinupaliátna škóljka -e -e ž
spóndilus -a m
terédo -a m
trigonód -a m
vzporédna prilagodítev -e -tve ž

Gemološki terminološki slovar

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

abalónska škóljka -e -e ž
búrmanska škóljka -e -e ž
kraljíčina škóljka -e -e ž
misisípijska škóljka -e -e ž
škóljka bísernica -e -e ž
škóljka velikánka -e -e ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

filtrátor -ja m

Slovenski smučarski slovar

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

škóljka -e ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

školjkašˈkọːl’ka -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Število zadetkov: 182