eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A
ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] 1. školjka, v kateri nastajajo biseri
4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije B vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin B
ETIMOLOGIJA: ↑B + ↑vitamin
C-vitamin C-vitamina samostalnik moškega spola [cévitamín] tudi [cə̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v agrumih, jagodičevju, kislem zelju in kot antioksidant pozitivno vpliva na splošno odpornost organizma; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije askorbinska kislina, iz biologije, iz farmacije C vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin C
ETIMOLOGIJA: ↑C + ↑vitamin
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl] 1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme
2. podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj
STALNE ZVEZE: morski datelj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: ↑DNA
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva na kosti; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije D vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin D
ETIMOLOGIJA: ↑D + ↑vitamin
É-vitamín É-vitamína samostalnik moškega spola [évitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu in kot antioksidant pozitivno vpliva na celice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije E vitamin, iz biologije, iz farmacije tokoferol, iz biologije, iz farmacije vitamin E
ETIMOLOGIJA: ↑E + ↑vitamin
K-vitamin K-vitamina samostalnik moškega spola [kávitamín] tudi [kə̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v zeleni zelenjavi, zelju, jetrih in pozitivno vpliva na strjevanje krvi, vezavo kalcija v tkivu in kosteh; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije K vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin K
ETIMOLOGIJA: ↑K + ↑vitamin
LGBT LGBT samostalnik moškega spola [lə̀gəbətə̀] 1. skupnost oseb, katerih spolna usmerjenost ni heteroseksualna, katerih spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu, ali ki jim glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. LGBT, kratice za l(esbian), g(ay), b(isexual), and t(ransgender) ‛lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe’
lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje svetlobnega toka, ki ustreza svetlobnemu toku, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana; simbol: lm
2. iz biologije, iz medicine prostor v notranjosti cevastega, votlega organa
3. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, inteligentnosti, nadarjenosti
STALNE ZVEZE: ANSI lumen ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
prstác prstáca samostalnik moškega spola [pərstác] podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: datelj, iz zoologije morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. prstac iz ↑prst
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀] 1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
WC-školjka WC-školjke samostalnik ženskega spola [vécẹškólka] in [və̀cəškólka] priprava za opravljanje potrebe z desko in kotličkom za izplakovanje
ETIMOLOGIJA: ↑WC + ↑školjka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bárčica -e ž (ȃ)
manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
bísernica -e ž (ȋ) 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica;
školjka bisernica // biserovina: gumbi iz bisernice 2. glasb. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico
♦ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
brezzóbka -e ž (ọ̑)
zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea:
dágnja -e ž (ȃ) morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
dátelj -na in -tlja [datəlj] m (á)
podolgovat zelo sladek sad dateljnove palme: suhi dateljni; grozd dateljnov / kitajski datelj sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve
♦ zool. morski datelj dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga
grášec -šca m (ȃ)
zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium:
jákobov -a -o prid. (ȃ)
v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: kupiti jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače; jakobove pokrovače na žaru
kámenica -e ž (ȃ) morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica
kamnovŕt tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
kapesánta -e ž (ȃ)
rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati kapesante; izluščiti meso iz kapesant / gratinirane, pečene kapesante; kapesante in škampi na žaru
klápavica -e ž (á)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice
klozéten -tna -o prid. (ẹ̑) nižje pog. straniščen: klozetni papir;
klozetna školjka
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó)
1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke
2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
kopíto -a s (í)
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
lavabó -ja m (ọ̑)
umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
ledvíčast -a -o prid. (í)
podoben ledvici: ledvičasti gomolji / ledvičasta oblika
♦ bot. ledvičasti list; zool. ledvičasti škržek potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis
leščúr -ja m (ú)
zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev
lupína2 -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino;
sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino;
izluščiti jedrce iz lupine;
valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino;
pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino;
lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina;
njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
nóetov -a -o prid. (ọ̑)
zool., v zvezi noetova barčica školjka plitvih morij, Arca noae:
ostríga -e ž (ī)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige
pisoár -ja m (ȃ)
(straniščna) školjka za moške: počeni pisoar so zamenjali z novim / na postaji so postavili pisoar javno stranišče za moške
pokròv -ôva m (ȍ ó)
1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje: odpreti, zapreti pokrov; povezniti pokrov na posodo; pokriti škatlo s pokrovom / straniščna školjka z dvižnim pokrovom; varnostni, zaščitni pokrov; pokrov krste
// kar se rabi za pokrivanje, zavarovanje: dati sir pod steklen pokrov; pokrov na ladijskem krovu; pokrov pri kmečki peči; pren., ekspr. nad mestom je danes siv nebesni pokrov
2. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor: izstopil je in vzdignil pokrov / pešca je vrglo na pokrov motorja; pokrov vozila
♦ gozd. pokrov veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope; grad. pokrov betonska, jeklena plošča za pokrivanje jaškov, kanalov; glasb. pokrov lesena plošča, ki pokriva zgornji del trupa pri godalih; teh. navojni pokrov
pokrováča -e ž (á)
1. morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama, očmi in številnimi tipalkami: pokrovače hitro plavajo / velika pokrovača / gratinirane pokrovače; pokrovače na žaru; pokrovače, kozice in lignji
2. v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače; jakobove pokrovače na žaru
pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó) 1. v katerem je toliko česaa) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati;
polna košara, vreča;
do polovice poln;
skoraj poln;
zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medomb) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah;
hoteli so v počitnicah polni;
polna skladišča;
ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln 2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvara) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni;
ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože;
obe roki ima polni;
ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled 3. ki predstavlja najvišjo stopnjoa) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka;
dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesekb) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti;
nasad je v polni rodovitnosti največji;
stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti 4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi;
književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz 6. ki ni votel, je iz celega: poln rog;
polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk;
polna stran opomb;
prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetjupôlno
1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost
2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi
● ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.:, ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite
♦ lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo
prikléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. močno, trdno stisniti med kaj: školjka mu je prikleščila prst / skoraj sta ga zadušila, tako sta ga prikleščila stisnila
● ekspr. v zasedi so prikleščili sto mož obkolili
prsták -a m (á)
zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga:
rudíst -a m (ȋ)
pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke
scálnik -a [scau̯nik tudi scalnik] m (ȃ) zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
sŕčanka -e ž (ȓ)
nav. mn., zool. morska školjka z lupino srčaste oblike, Cardiidae: nabirati srčanke / užitna srčanka
straníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka
● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška
svéder -dra m (ẹ́)
1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder
2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre
● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki
♦ aer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis
škóljka -e ž (ọ̑)
1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke
// lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival
2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine
● pog. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijo
♦ anat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke
škóljkica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od školjka: nabirati drobne školjkice / nakit je v školjkici na psihi
škŕžek -žka m (ȓ)
zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek
vecé -êja m (ẹ̑ ȇ) stranišče: kje je vece [WC] / iti na vece; v prid. rabi: za vrati se je slišalo trganje vece papirja; vece školjka
zasvédrati -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder 2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak 3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale zasvédrati se
1. pojaviti se v spiralastih zavojih: nad hišami se zasvedra dim
2. z vrtanjem prodreti v kaj: nekatere morske živali se zasvedrajo v skale / obad se je zasvedral skozi kožo
zasvédran -a -o:
v kamen zasvedrana školjka
● ekspr. zasvedrani lasje svedrasto zaviti
zavrtáč -a m (á) zool.
1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae: gosenice zavrtačev; zavrtači in zalubniki
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les, Pholas dactylus:
zavŕtati -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem prodreti v kaj: zavrtati v desko;
s svedrom zavrtati v les / z lopatico zavrtati v pesek // z vrtanjem narediti, da koničasti del česa prodre v kako snov: zavrtati sveder v les 2. z vrtanjem narediti, izoblikovati; izvrtati: zavrtati luknjo;
zavrtali so nove rove 3. ekspr. začeti vztrajno poizvedovati, izpraševati o čem: z odgovori ni bil zadovoljen, zato je zavrtal naprej / ali jih poznate, je zavrtal preiskovalec // v zvezi z v začeti vztrajno izpraševati: po predavanju so zavrtali vanj z vprašanji / kaj pa zdaj, so zavrtali v mater 4. ekspr., s prislovnim določilom prodreti: zavrtati do dna, jedra zadeve;
zavrtati v bistvo problema 5. nav. 3. os., ekspr. pojaviti se s spreminjajočo se intenzivnostjo: v hrbtenici je zavrtala bolečina;
brezoseb. zavrtalo mu je v zobu;
pren. v srcu mu je zavrtal črv dvoma
● ekspr. zavrtati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati kogazavŕtati se
1. s polkrožnimi gibi telesa prodreti v kaj: ličinka se zavrta v les; školjka se zavrta v kamen / zavrtal se je v steljo in zaspal zaril; pren. vprašanje se mu je zavrtalo v glavo, možgane
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zavrtal se je v delo / zavrtati se v problem / igralec se je zavrtal v vlogo
● ekspr. njegove oči so se zavrtale vanjo preiskujoče, ostro jo je pogledal; začel jo je nepremično gledati
zavŕtan -a -o:
letev z zavrtanimi luknjami
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pedóč samostalnik moškega spola1. navadno v množini užitna morska školjka z modrikasto črno lupino, ki živi v večjih skupinah; Mytilus SINONIMI: dagnja, klapavica1.1 navadno v množini ta školjka kot hrana, jed
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alahovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog alahova alahovo pridevnikIZGOVOR: [álahou̯], ženski spol [álahova], srednji spol [álahovo]
ZVEZE: alahov biser
jakobovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog jakobova jakobovo pridevnikIZGOVOR: [jákobou̯], ženski spol [jákobova], srednji spol [jákobovo]
ZVEZE: jakobova pokrovača
noetovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog noetova noetovo pridevnikIZGOVOR: [nóetou̯], ženski spol [nóetova], srednji spol [nóetovo]
ZVEZE: noetova barčica
petrovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog petrova petrovo pridevnikIZGOVOR: [pétrou̯], ženski spol [pétrova], srednji spol [pétrovo]
ZVEZE: petrovo uho
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bísernica -e ž (ȋ) morska ~ |školjka|; snov., redk. biserovina; števn. |tamburica|
grášec -šca m z -em (ȃ) |školjka|
klápavica -e ž (á) |školjka|
kónha -e ž (ọ̑) um.; zdrav. nosna školjka
leščúr -ja m z -em živ. (ú) |školjka|
ostríga -e ž (í; ȋ) |morska školjka|; mn., snov. pečene ~e
pisoár -ja m s -em (ȃ) (straniščna) školjka za moške
prsták -a m živ. (á) |školjka|
sŕčanka -e ž (ȓ) |morska školjka|
straníščen -čna -o (ȋ)
straníščni -a -o (ȋ) ~a školjka
škóljka -e ž (ọ̑) morska ~; ~ bisernica; nabirati ~e; nosna ~; straniščna ~; ~ umivalnika; avt. žarg. ~ kombija (samonosna) karoserija; mn., snov. jesti ~e
škŕžek -žka m (ȓ) |školjka|
zavrtáč -a m z -em živ. (á) gosenice ~ev; |školjka|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
ostríga -e
ž užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
škóljkica -e
ž majhna školjka![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
zavrtáč -a
m zool. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco,
kót in žlíca,
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih],
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih],
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih],
utopíti kóga v žlíci vôde,
užívati življênje z velíko žlíco,
z velíko žlíco,
zajémati z velíko žlíco,
zajémati življênje z velíko žlíco,
žlíca in kót,
žlíca in vzglávje,
žlíca je pádla kómu v méd
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dȃgnja -e ž
leščúr -ja m
ostrīga -e ž
porcelȃn -a m
šȃlica -e ž
škọ̑ljčen – glej škọ̑ljka
škọ̑ljka -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje-Štrek. (Let.); — prim. luska.
poluȗška, f. neka školjka: das Halbohr, (polo-) Cig.
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.-C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
zaklopnják, m. = školjka, die Muschel, C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
málarski -a -o prid. slikarski: malarska školjka AI 1878, 40
rómarski -a -o prid. romarski: Nájbole znáne školjke so .. romarska školjka KOJ 1914, 40
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
avštriga [āvštriga]
samostalnik ženskega spolaškoljka ostriga, LATINSKO: Ostrea
kapica [kápica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina školjka
mušelj [múšǝlj múšǝljna]
samostalnik moškega spolaškoljka, tj. žival iz razreda LATINSKO: Bivalvia
slavka [slāvka]
samostalnik ženskega spolaškoljka ostriga, LATINSKO: Ostrea
PRIMERJAJ: Slavkovje
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mišelj -na m školjka: nikuli ta mishil im. ed. ſe neodpre ǀ ta perln noter v' mory vſe skuſi ſapert ſtoj noter v' ſvojm mishilnu mest. ed. (V, 589) ← srvnem. muschel ‛školjka’ ← lat. mūsculus ‛miška’
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
suflêrska škóljka -e -e ž
šepetálnica -e ž
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
anizomiárija -e ž
árka -e ž
avíkula -e ž
bísus -a m
ciréna -e ž
daonéla -e ž
dezmodóntna škóljka -e -e ž
díceras -a m
dizodóntna škóljka -e -e ž
eksogíra -e ž
ervílija -e ž
fiksosesílni organízem -ega -zma m
gervílija -e ž
giroplévra -e ž
glicímeris -a m
halóbija -e ž
háma -e ž
heterodóntna škóljka -e -e ž
heteromiárija -e ž
homomiárija -e ž
hondrodónt -a m
ihtiosarkolít -a m
inocerámus -a m
integripaliátna škóljka -e -e ž
izodóntna škóljka -e -e ž
izokárdija -e ž
izomiárija -e ž
kamnotvórni organízem -ega -zma m
kamnovŕt -a m
kaprína -e ž
kaprínula -e ž
kardíola -e ž
kardíta -e ž
kongêrija -e ž
konhódus -a m
konvergénca -e ž
konvergéntni razvòj -ega -ôja m
korbíkula -e ž
litiotís -a m
litopedálij -a m
megalodón -a m
miofória -e ž
mítilus -a m
modióla -e ž
monomiárija -e ž
monótis -a m
nèvretênčar -ja m
orientírana škóljka -e -e ž
ostríga -e ž
pahiodóntna škóljka -e -e ž
páleotaksodónt -a m
pektúnkulus -a m
pêrna -e ž
pozidónija -e ž
rekviénija -e ž
rudíst -a m
sabínija -e ž
shizodóntna škóljka -e -e ž
sinupaliátna škóljka -e -e ž
spóndilus -a m
terédo -a m
trigonód -a m
vzporédna prilagodítev -e -tve ž
Gemološki terminološki slovar
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abalónska škóljka -e -e ž
búrmanska škóljka -e -e ž
kraljíčina škóljka -e -e ž
misisípijska škóljka -e -e ž
škóljka bísernica -e -e ž
škóljka velikánka -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?
Število zadetkov: 182