škrabljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale - 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi
● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala
škrábati -am tudi -ljem nedov., tudi škrabála (á) nar. - 1. škrabljati: na podstrešju škrabajo miši / škrabal je staro skorjo kruha glodal
- 2. praskati: škrabati koga po hrbtu / tekel je, da so ga veje škrabale po obrazu / kar naprej je nekaj škrabal pisal
● nar. krogle škrabajo zid krušijo
škrebetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. - 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo
- 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale
- 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež
škrabljánje -a s (ȃ) glagolnik od škrabljati: mišje škrabljanje / slišati je bilo le škrabljanje dežja