Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

škrípec -pca m (ī)
1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec
 
teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih
dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑teh.
1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec
2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič
zijáč -a m (á)
slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ 
navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi
Število zadetkov: 3