špórtnik -a m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja s športom: fant je dober športnik;
tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki 2. športni avtomobil: kupljeni avtomobil je bil najboljša izbira med družinskimi športniki tega razreda;
prestižni štirivratni športnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.