árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
búliti 1., -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.-Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
dvọ̄riti -im nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
gorníška spódnja májica -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime
Habsburgod Habspurga habsburški:
kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
hú1 medmet1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), ↑uuu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.-Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
kẹ́mbelj -blja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
matura
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
maturiteten
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
múliti 2., mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna-Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.-nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ọ̑rglice -lic ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pot ► ˈpọːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
sánski sánska sánsko pridevnik [sánski] STALNE ZVEZE: sanska koza ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Saanen(ziege) ‛sanska (koza)’, po dolini Saanen v Švici
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Schwyz -a [švíc] m s -em zem. i. (ȋ) |švicarsko mesto|: v ~uschwyški -a -o (ȋ)Schwyčan -a m, preb. i. (ȋ)Schwyčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Sikota m osebno lastno ime
Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus Siccota im. ed., katerimu eni hudobni ludje ſo bily saudali Nobeden od svetnikov z imenom Téodor nima priimka Sikota. Morda je mišljen eden treh Sittenskih škofov, svetnikov z imenom Teodor (4., 6. oz. 9. stol.). Srlat. prid. tega švic. škofijskega mesta se glasi Sedunensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švíc švíca samostalnik moškega spola [švíc] 2. kot pridevnik, neformalno ki je izdelan iz materiala, ki se ob potenju hitro suši
ETIMOLOGIJA: ↑švicati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švic
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švic m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švic ► šˈvic -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švic. okrajš. švicarski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švícati švícam nedovršni glagol [švícati] 1. neformalno potiti se, znojiti se
2. neformalno močno, zavzeto truditi se za kaj
FRAZEOLOGIJA: švicati kot konj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. schwitzen < stvnem. swizzen < ide. *su̯eid- ‛potiti se, pot’, tako kot stind. svídyati, latv. svîst
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
švíc májica -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
víti2 víjem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc] zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
znoj gl.
švic
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
žȗr, m. die Molke, Kras-Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.