elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ) tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
várnostniSSKJ -a -o prid. (á) várnostna blazína -e -e ž (á, í)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostni meh, zračna blazina: čelna varnostna blazina; stranska varnostna blazina; zračna varnostna blazina; Varnostna blazina je učinkovita samo, če se hkrati uporablja tudi varnostni pas
várnostna kópija -e -e ž (á, ọ́)
kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju: izdelava varnostnih kopij; shranjevanje varnostnih kopij; Podjetja zagotavljajo varnost podatkov tudi tako, da sama izdelajo varnostne kopije in jih razporedijo na več računalnikov ali spletnih strežnikov
várnostna nítka -e -e ž (á, ȋ)
nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti: Bankovec za 10 evrov je pred ponarejanjem zavarovan z vodnim znakom, varnostno nitko in posebnim trakom iz svetleče folije
várnostni méh -ega -a m (á, ẹ̑) pog.
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, zračna blazina: bočni varnostni meh; prednji varnostni meh; Pri trčenju se je varnostni meh sicer sprožil, vendar voznice ni mogel obvarovati pred najhujšim
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
državljánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) državljánska nèposlúšnost -e -i ž (ȃ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; civilna neposlušnost: Zagrozili so z državljansko neposlušnostjo, tožbami in napovedjo, da se bodo obrnili na poslance, če njihovih pripomb pri gradnji obvoznice ne bodo upoštevali
državljánska pobúda -e -e ž (ȃ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, civilna pobuda: V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke
glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro
glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni
glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja
govêjiSSKJ -a -e prid. (ē) govêja glásba -e -e ž (ē, ȃ) ekspr.
narodno-zabavna glasba: vrteti govejo glasbo; Ko sem te glasbenike prvič poslušal, sem vedel, da vsakršna slaba misel o goveji glasbi zanje ne velja
govêja spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ē, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, nore krave: Goveja spongiformna encefalopatija se na človeka prenaša z uživanjem govedine
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
kredítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) kredítna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim mikročipom, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih: imetnik kreditne kartice; številka kreditne kartice; zloraba kreditne kartice; Število transakcij s kreditnimi karticami se je zmanjšalo, povečala pa se je uporaba debetnih plačilnih kartic
kredítna tóčka -e -e ž (ȋ, ọ̑)
enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu: sistem kreditnih točk; Študenti, ki bodo uspešno opravili izpite, bodo na začetku septembra prejeli potrdilo z oceno in številom pridobljenih kreditnih točk
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) magnétna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom za identifikacijo: čitalnik magnetnih kartic; Dostop do varovanih prostorov je mogoč le z magnetno kartico
magnétna resonánca -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov: pregled z magnetno resonanco; Bolnišnice bodo še letos lahko opravljale preglede bolnikov z napravo za magnetno resonanco
mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ) sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E ← agl. mailing iz ↑mail1 mailing2 -- v prid. rabi
mailing akcija; mailing lista
mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo
mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom
mêhkiSSKJ -a -o prid. (é) ki ima blažji, postopni učinek: mehki dejavniki; mehki zagon elektromotorjev; Mehki terorizem mora imeti odmevni prostor E = stcslov. mękъkъ, hrv., srb. mȅk, rus. mjágkij, češ. měkký < slovan. *mękъkъ iz ide. *menHk- 'tlačiti, stiskati, tolči'mêhka dróga -e -e ž (é, ọ́)
mamilo, ki navadno ne povzroča odvisnosti: Zakon vsebuje jasno ločnico med trdimi in mehkimi drogami
mêhka pornografíja -e -e ž (é, ȋ)
pornografija, za katero so značilni manj nazorni prikazi golih teles: Nov erotični mesečnik je izdalo založniško podjetje, ki izdaja mehko pornografijo
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
negoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) negoválna bolníšnica -e -e [bou̯nišnica] ž (ȃ, ȋ)
bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice: mestna negovalna bolnišnica; Negovalne bolnišnice lahko ponudijo le začasno namestitev ljudem, ki potrebujejo rehabilitacijo v primeru težke in kratke bolezni
negoválna kozmétika -e -e ž (ȃ, ẹ́)
sredstva za nego kože, zlasti na obrazu, in las: naravna negovalna kozmetika; Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami
nôriSSKJ -a -o prid. (ó) nôre góbe -ih gób ž mn. (ó, ọ́ ọ̑) pog.
halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; gobica (1): Član gobarskega društva nam je povedal, da halucinogene nore gobe, ki jih je posušene mogoče kupiti v amsterdamskih lokalih, rastejo tudi pri nas
nôre kráve -ih kráv ž mn. (ó, á ȃ) pog.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija: Kopičenje nesreč, kot so suša, toča, nore krave, parkljevka in slinavka, neizplačevanje subvencij, kasnitev povračil na področju kmetijstva so do skrajnosti zaostrili že tako težek položaj našega kmeta
okóljski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okóljeokóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
panorámskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) panorámska césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
cesta, speljana po pobočju, slemenu, s katere je lep razgled: Ko bo Pohorje nekoč povezano v enoten turistični izdelek, ko bo z enega dela Pohorja na drugega mogoče priti tudi po panoramski cesti na tisoč metrov visokem obrobju, bo oddih tam pravi raj
panorámska míza -e -e ž (ȃ, í)
mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih: Če z vrha ne boste vedeli, kam, poglejte na okroglo panoramsko mizo z zemljevidom, ki vam bo nakazal pravo smer in pot
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado
raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom
raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi
raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom
robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) robótska operácija -e -e ž (ọ̑, á)
operacija, izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja: Zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve, končni cilj pa je na leto opraviti približno tristo robotskih operacij pri pacientih z različnimi obolenji
robótska rôka -e -e ž (ọ̑, ó)
naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe: Sonda je bila opremljena z robotsko roko, ki naj bi zajela zemljo, laserjem, ki naj bi analiziral ozračje, in vrsto drugih najsodobnejših in izpopolnjenih naprav, ki naj bi proučile podnebje na Marsu
slikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) slikôvna píka -e -e ž (ō, í)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna točka: Pri nakupu fotoaparata je pomembna ločljivost, ki se meri v milijonih slikovnih pik, pri čemer več pomeni boljšo ločljivost, vendar to ni edino merilo
slikôvna tóčka -e -e ž (ō, ọ̑)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna pika: Kljub povečanemu številu slikovnih točk zaslona naj bi slika delovala sprano in spominjala na pozabljene televizorje iz osemdesetih let
snéžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) snéžna dèska -e -e ž (ẹ̑, ə̀)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snowboard1 (1): Štirinajstletnik, ki je smučal pod nadzorstvom staršev, je med vožnjo s snežno desko izgubil ravnotežje in si hudo poškodoval roko
2. plošča zglajenega, zbitega snega na cestišču: Zaradi nočnega soljenja cest nikjer ni nastala snežna deska
snéžno koló -ega -ésa ž (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu; snowbike: Snežno kolo ima sedež in krmilo, toda namesto koles ima dve kratki smučki
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev
telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati
telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma
temátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) temátska delávnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
organizirano spoznavanje tem s specifičnega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev: Za udeležence so organizatorji pripravili več tematskih delavnic in dejavnosti
temátska strán -e -í ž (ȃ, ȃ ȋ)
stran v časopisu, reviji, na spletu, ki prinaša informacije o določeni temi: Tudi v prihodnje bomo pripravljali podobne tematske strani, dobrodošli pa bodo tudi vaši predlogi, kakšne teme v zvezi z internetom vas zanimajo, kaj pogrešate na tej strani in podobno
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácijatransplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
tŕžniSSKJ -a -o prid. (r̄) tŕžna níša -e -e ž (r̄, ī)
nova, še nezasedena možnost za trženje in prodajo: najti tržno nišo; nova tržna niša; iskanje tržne niše; Trgovci si od novo odkrite tržne niše obetajo precejšen zaslužek
tŕžna známka -e -e ž (r̄, ȃ)
zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev; blagovna znamkaSSKJ, trademark: tržna znamka Slovenije; krepitev tržne znamke; Proizvajalec bo moral ponovno investirati v blagovno tržno znamko in znova vzpostaviti stik s potrošniki
várniSSKJ -a -o prid. (á) várna híša -e -e ž (á, í)
ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
várna sôba -e -e ž (á, ó)
1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
virtuálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni sprehod po muzeju; virtualni svet; virtualna pisarna; virtualno življenje; Njegov grob bo v celoti virtualen, kar pomeni, da ga bodo hodili ob prvem novembru in rojstnem dnevu obiskovat na internet E ← agl. virtual ← srlat. virtuālis 'mogoč' iz lat. virtus 'vrlina, krepost, junaštvo'virtuálna reálnost -e -i ž (ȃ, ȃ)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna resničnost: svet virtualne realnosti; Večina živi na asfaltnih poljih mest in raztegujočih se predmestij in v virtualnih realnostih interneta išče zabavo, zaslužek, znanje in sočloveka
virtuálna resníčnost -e -i ž (ȃ, ī)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna realnost: ustvarjanje virtualne resničnosti; Cilj virtualne resničnosti je preslepiti naše čute, da imajo pred seboj realnost, čeprav je nimajo
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
zlátiSSKJ -a -o prid. (á) zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
bánkaSSKJ -e ž (ȃ) bánka podátkov -e -- ž (ȃ, ȃ)
velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov: centralna banka podatkov; Nujni pogoj za realizacijo zakona bo tudi kakovostna banka podatkov, ki bo podlaga za upravljanje človeškega potenciala in za kadrovanje v uradniškem vrhu
bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
bolézenSSKJ -zni ž (ẹ̑) bolézen nôrih kráv -zni -- -- ž (ẹ̑, ó, ȃ)
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Nepravilno pitanje goveje živine ni krivo le za bolezen norih krav, ampak tudi za druge okužbe
bórzaSSKJ -e ž (ọ̑) bórza znánja -e -- ž (ọ̑, ā)
informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo: član borze znanja; predstavitev delovanja borze znanja; Čeprav je škofjeloška borza znanja edina na Gorenjskem, je večina iskalcev znanja Ločanov
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
industríjaSSKJ -e ž (ȋ) industríja zabáve -e -- ž (ȋ, ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; šovbiznis, zabavna industrija, zabavništvo: medijska industrija zabave; svetovna industrija zabave; razvoj industrije zabave; Po finančni moči in vplivu tekmuje ameriška industrija zabave samo z oboroževalno industrijo
jédSSKJ -í ž (ẹ̑ ȋ) jéd na žlíco -í -- -- ž (ẹ̑, í; ȋ)
tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico: Zelo rada ima jedi na žlico: enolončnice, juhe, obare
kmetíjaSSKJ -e ž (ȋ) kmetíja odpŕtih vrát -e -- -- ž (ȋ, ȓ, á)
izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev: Mimo cerkve stopimo do ceste, kjer je kmetija odprtih vrat
lípaSSKJ -e ž (í) lípa správe -e -- ž (í, ȃ)
1. lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: Na Žalah bo tudi spominska slovesnost ob lipi sprave
2. takšna lipa v drugih slovenskih krajih: Neznanec je poškodoval lipo sprave na Slovenskem trgu v Kranju
môtnjaSSKJ -e ž (ó) môtnja hránjenja -e -- ž (ó, á)
duševna motnja, ki se navadno kaže v nezadostnem zauživanju hrane ali v prekomernem zauživanju hrane in bljuvanju: Motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija, so vse pogostejše
nóčSSKJ -í ž (ọ̑ ȋ) nóč čarôvnic -í -- ž (ọ̑, ȏ; ȋ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovnice, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; halloween: Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči
obremenjênostSSKJ -i ž (é) obremenjênost okólja -i -- ž (é, ọ̑)
stopnja izkoriščanja ali onesnaževanja naravnega prostora: ekološka obremenjenost okolja; obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem; Z obsežnimi raziskavami stanja na območju doline reke Meže smo ugotovili veliko obremenjenost okolja s svincem in drugimi težkimi kovinami
parádaSSKJ -e ž (ȃ) paráda ponôsa -e -- ž (ȃ, ó)
javna manifestacija za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb: Parade ponosa potekajo po vsem svetu, so pa spomin na dogodke iz leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasiljem policistov v New Yorku
prálnicaSSKJ -e ž (ȃ) prálnica denárja -e -- ž (ȃ, á) ekspr.
ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: Klubi postajajo igračke milijarderjev in objekti špekulacij finančnih akrobatov, po možnosti pa tudi pralnice denarja za organizirani kriminal
ranljívostSSKJ -i ž (í) ranljívost okólja -i -- ž (í, ọ̑)
občutljivost narave in okolja za posege, ki spreminjajo kakovost in ravnovesje pojavov v njem: Navedeni členi določajo cilje varstva okolja, ustrezno pripravo študije ranljivosti okolja, določajo stopnjo varovanja okolja in določajo celovito presojo vplivov pri sprejemljivosti planskih rešitev
skupínaSSKJ -e ž (í) skupína za razmíslek -e -- -- ž (í, ȋ)
skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: S posebno pozornostjo bodo okoljevarstveniki spremljali delo skupine za razmislek o prihodnosti Evrope pod vodstvom bivšega španskega premierja
sortírnicaSSKJ -e ž (ȋ) sortírnica odpádkov -e -- ž (ȋ, ȃ)
prostor za sortiranje odpadnega materiala: Zgradili so sortirnico odpadkov in sežigalnico za tiste komunalne odpadke, ki jih ni mogoče predelati
šólaSSKJ -e ž (ọ̑) šóla s prilagojênim prográmom -e -- -- -- ž (ọ̑, é, ȃ)
šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami: obiskovati šolo s prilagojenim programom; osnovna šola s prilagojenim programom; učenci šole s prilagojenim programom; Še vedno je ena temeljnih dilem našega šolskega sistema, ali otroke s posebnimi potrebami vključiti v redne šole ali v šole s prilagojenim programom
típkaSSKJ -e ž (ȋ) típka ctrl -e -- [cətərələ̀] ž (ȋ, ə̏)
tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugimi tipkami tem dodeli neko drugo funkcijo; krmilka: Da bi označili določeno poved znotraj odstavka, premaknite kazalec nad poljubni del odstavka, ki ga nameravate označiti, pritisnite in držite tipko ctrl in hkrati kliknite z levo tipko miške
váruhinjaSSKJ -e ž (ȃ) váruhinja človékovih pravíc -e -- -- ž, člov. (ȃ, ẹ́, ȋ)
predstavnica ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; ombudsmanka: poročilo varuhinje človekovih pravic; Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic je ob svojem nastopu napovedala drugačen način dela
vôjnaSSKJ -e ž (ó) vôjna zvézd -e -- ž (ó, ẹ̑)
silovit boj, spopad med močnima nasprotnikoma: Naša vojska ta hip ni pripravljena za hipotetično vojno zvezd
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) arhitektúrna krájina -e -e in krajína -e ž (ȗ, ā; í)
kraj, pokrajina s svojimi (tradicionalnimi) arhitekturnimi značilnostmi: arhitekturna krajina mesta; Skupaj s strokovnjaki z različnih področij je deset let opravljal raziskavo o slovenski arhitekturni krajini
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) avtomátska tájnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, telefonska tajnica, telefonski odzivnik (3): Po uradnih urah se oglasi samo avtomatska tajnica
balástniSSKJ -a -o prid. (ȃ) balástna snôv -e -í ž (ȃ, ȏ ȋ) nav. mn., kem.
vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten; vlakninaSSKJ: Pojemo premalo balastnih snovi, ki jih poleg sadja in zelenjave vsebujejo polnozrnati žitni izdelki, in bistveno preveč maščob
balónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) balónska dilatácija -e -e ž (ọ̑, á) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonsko širjenje: Leta 1977 je bila opravljena prva balonska dilatacija zamašene koronarne arterije
balónsko šírjenje -ega -a s (ọ̑, ȋ) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonska dilatacija: Njeno preživetje je odvisno od tega, kako bo uspelo balonsko širjenje venčne arterije, ki oskrbuje srčno mišico s kisikom
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
bínkoštniSSKJ -a -o prid. (ī) bínkoštna cérkev -e -kve ž (ī, ẹ́)
protestantska verska skupnost, ki krščuje samo odrasle: Najrazličnejše binkoštne cerkve, ki sicer izhajajo iz krščanstva, a se ne podrejajo avtoriteti Vatikana, so poudarjeno socialno in solidarnostno usmerjene
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑) biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol. ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'biótska raznovŕstnost -e -i ž (ọ̑, ȓ)
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biodiverziteta: ohranjanje biotske raznovrstnosti; Biotska raznovrstnost je prav gotovo najbolj razpoznavna prednost, ki jo imamo
bítni -a -o prid. (ȋ) rač. ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bítbítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
certifikátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikátcertifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
čípSSKJ -- v prid. rabi (ȋ) čipni: Zaradi varnosti poslovanja smo pred leti prešli z magnetnih kartic na kartice s čip tehnologijo – glej tudi číp... E ← agl. chip, prvotno 'drobec, iver'číp kártica -- -e in čípkártica -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čipna kartica: parkirna čip kartica; čip kartica zdravstvenega zavarovanja; Zdravniki bodo morali vpisovati recepte in darovanje organov izključno v čip kartice in ne več na papir
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
čŕtniSSKJ -a -o prid. (ȓ) čŕtna kóda -e -e ž (ȓ, ọ̑)
niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; bar koda: prepoznavanje črtnih kod; Čitalnik naslonimo na rob črtne kode in enakomerno hitro potegnemo čez vso kodo
debátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) debátna kavárna -e -e ž (ȃ, ȃ)
prireditev, navadno v okviru knjižnega sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o določeni temi, povezani s knjigami: Na debatni kavarni so potekali pogovori o kulturno-literarnih tematikah
desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dnídesétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
dodániSSKJ -a -o prid. (á) dodána vrédnost -e -i ž (á, ẹ́) ekon.
razlika med prodajno in osnovno, izvorno ceno izdelka ali storitve: visoka dodana vrednost; rast dodane vrednosti; davek na dodano vrednost; Ni čudno, da bo združenje podjetnikov pospešeno nadaljevalo priprave na izvajanje projekta uvajanja inovacij, saj prav inovatorstvo omogoča hitrejšo rast dodane vrednosti na zaposlenega delavca
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
enôtniSSKJ -a -o prid. (ó) enôtna mátična števílka občána -e -e -e -- ž (ó, á, ȋ, ā)
osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; EMŠO: Enotna matična številka občana, ki je pri prenosu delnic z registrskega na trgovalni račun nujna, ni javna
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
fáksni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E ↑fáks1 fáksna števílka -e -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faks številka: Mediji bi morali povabiti svoje bralce, gledalce in poslušalce, naj na njihove naslove ter telefonske in faksne številke pošiljajo mnenja in predloge
fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fíksna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji: naročnik fiksne telefonije; operater fiksne telefonije; ponudnik fiksne telefonije; Število uporabnikov fiksne telefonije še naprej upada
finánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) finánčna policíja -e -e ž (ȃ, ȋ) v nekaterih državah
državni organ, ki preverja skladnost davčnih prijav poslovne dokumentacije: Uvedba finančne policije bi bila dobra poteza, vendar je vprašanje, ali obstaja za uresničitev ciljev dovolj politične volje
fólk1 -a m (ọ̑) glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk glasba: V klubih so igrali džez, folk, kar je bilo pač popularno E ← agl. folk (music) 'ljudska (glasba)' iz folk 'ljudstvo'fólk2 -- v prid. rabi
folk festival; folk pevka; Letošnji festival so odprle flamske folk skupine
fólk glásba -- -e ž (ọ̑, ȃ)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk1 mehiška folk glasba; festival folk glasbe; Našemu ušesu je prav tako zelo blizu folk glasba, ki temelji na anglosaksonskem srednjeveškem ljudskem glasbenem izročilu
fótosenzibílni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki reagira na svetlobo: Osnova vsakega fotoaparata je fotosenzibilni čip ali tipalo, ki svetlobo, ko pade nanj, pretvori v digitalni zapis 2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilni otroci in odrasli so zelo majhna skupina ljudi E (↑)foto… + (↑)senzibílenfótosenzibílna epilepsíja -e -e ž (ọ̑-ȋ, ȋ)
epilepsija, ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilna epilepsija ni bolezen, ki bi napredovala, vsekakor pa jo je treba zdraviti
francóskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) francóska štrúca -e -e ž (ọ̑, ú)
dolga ozka štruca (kruha); bageta: Francoske štruce delno zapečejo, jih zapakirajo, zamrznejo in pošiljajo v trgovine in restavracije na različnih koncih sveta
francóski rogljíček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
pecivo iz kvašenega maslenega listnatega testa podkvaste oblike: Zjutraj nas je v hotelu zbudil vonj po sveže pečenih francoskih rogljičkih
funkcionálniSSKJ -a -o [funkcijonalni] prid. (ȃ) funkcionálna písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
sposobnost branja, pisanja, razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računskih operacij ter matematičnih predstav: Ne moremo pričakovati, da bodo učitelji materinščine sami postorili vse, da bi naši šolarji dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti
garážniSSKJ -a -o prid. (ȃ) garážna híša -e -e ž (ȃ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; parkirna hiša: podzemna garažna hiša; Med strateškimi projekti za prihodnja leta je v Slovenj Gradcu tudi gradnja garažne hiše v bližini bolnišnice
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
globálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) globálna vás -e -í ž (ȃ, ȃ ȋ)
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; svetovna vas: Svet je postal globalna vas
gospodínjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) gospodínjska sôba -e -e ž (ȋ, ó)
prostor za opravljanje gospodinjskih del, zlasti likanja, šivanja, zlaganja perila; utilitiSSKJ: Delovni prostori, kot so shrambe ali gospodinjske sobe, so nujni, potrebujemo jih za vzdrževanje oblačil, shranjevanje, šivanje, popravila
igrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) igrálna pálica -e -e ž (ȃ, á)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; joystick: priključiti igralno palico; vmesnik za igralno palico; sledilne kroglice in igralne palice; Nekatere igralne palice so popoln posnetek pravih krmilnih palic iz sodobnih letal
igrálni plôšček -ega -čka m (ȃ, ō)
majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric; joypad: uporabljati igralne ploščke; Za igranje različnih arkadnih oziroma pretepaških iger je bolj od igralne palice primeren igralni plošček
intelektuálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) intelektuálna lastnína -e -e ž (ȃ, í) pravn.
izdelek, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju in do katerega ima avtor izključno pravico: kraja intelektualne lastnine; zaščita intelektualne lastnine; Urad RS za intelektualno lastnino; Na Irskem intelektualna lastnina oziroma avtorske pravice niso obdavčene
ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ) 1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja 2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom 3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktívenínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom
izbírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) izbírna vsebína -e -e ž (ȋ, í) nav. mn., šol.
obvezna šolska ali zunajšolska dejavnost, ki si jo učenec sam izbere izmed ponujenih dejavnosti in omogoča pridobivanje takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo učenčeve individualne želje in zanimanja: ponuditi izbirne vsebine; obvezne izbirne vsebine; delavnice v okviru izbirnih vsebin; Dijak, ki namerava izobraževanje končati s srednjo šolo, se odloči za izbirne vsebine, iz katerih se pripravlja na zaključni izpit
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu
jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala
jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva
jógurtni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurtjógurtna revolúcija -e -e ž (ọ̑, ú)
1. organizirana zborovanja, demonstracije proti takratni oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989: V Beogradu so Vojvodino le tu in tam imenovali avtonomna pokrajina, a ta si po političnih spremembah prizadeva za formalno vračanje politične avtonomije, ki jo je po jogurtni revoluciji ob koncu osemdesetih odpravil stari režim
2. oznaka za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim oblastnim strukturam na različnih nivojih: V nekaterih krajih se lahko zgodi jogurtna revolucija po slovensko
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
kaméniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kaména vôlna -e -e [vou̯na] ž (ẹ̑, ó)
snov za izolacijo iz kamenin v nitasti, vlaknasti obliki: tovarna kamene volne; izolacija iz kamene volne; Pri masivni gradnji se največkrat uporablja toplotna izolacija iz kamene volne in ekspandiranega polistirena
kasétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kasétna bómba -e -e ž (ẹ̑, ọ̑)
bomba, sestavljena iz številnih manjših bomb, ki se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom, da doseže čim širše območje: prepoved kasetnih bomb; Glavna žrtev kasetnih bomb so civilisti in otroci, območja, ki so kontaminirana s temi bombami, so navadno še leta ali desetletja prenevarna za bivanje
katalóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) katalóška prodája -e -e ž (ọ̑, ȃ)
prodaja, ki temelji na naročanju različnih izdelkov iz ponudbe v katalogu: Podjetju, ki je v šestdesetih letih začelo s kataloško prodajo igrač, so se dodatne prodajne možnosti odprle z internetom
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétikakibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju
kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
kompáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kompáktna plôšča -e -e ž (ȃ, ó)
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, zgoščenka (1): piratska kompaktna plošča; Pianist je posnel odlično kompaktno ploščo z džezovsko priredbo narodnih pesmi
kompáktni dísk -ega -a m (ȃ, ȋ)
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Plačate le stroške snemanja in izdelave kompaktnega diska ter poštnino
komplementárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) komplementárna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
medicina, ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine: metoda komplementarne medicine; Bolniki, nezadovoljni s ponudbo uradne medicine, se vse pogosteje zatekajo po nasvete in pomoč k praktikantom komplementarne medicine
komplementárno zdrávljenje -ega -a s (ȃ, á)
zdravljenje z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine: Ali naj starši otrokom poleg uradne medicine pomagajo tudi s komplementarnim zdravljenjem?
konkurénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) konkurénčna klávzula -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
v pogodbi sklenjen dogovor med delodajalcem in delavcem o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja: kršitev konkurenčne klavzule; spoštovanje konkurenčne klavzule; Vlada predlaga uvedbo konkurenčne klavzule, ki bi sodnikom in tožilcem štiri leta po opravljanju te funkcije preprečevala prehod med odvetnike
kôstniSSKJ -a -o prid. (ó) kôstna gostôta -e -e ž (ó, ó)
masa anorganskih sestavin na prostorninsko enoto kostnine: mineralna kostna gostota; merjenje kostne gostote; Kostna gostota, ki se zgradi v mladosti, je tesno povezana z osteoporozo v starosti
krajínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) krajínska arhitektúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture; Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljajo, da ministrstvo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru
krajínski arhitékt -ega -a m, člov. (ȋ, ẹ̑)
strokovnjak za krajinsko arhitekturo: Krajinski arhitekt je mediator, ki pritegne različna znanja in discipline ter jih združi v smiselni ureditvi
krajínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti: čezmejni krajinski park; ustanovitev krajinskega parka; območje krajinskega parka; V krajinskem parku z varovalnimi območji bo treba predvideti režim
krompírjev -a -o prid. (ī) krompírjeve počítnice -ih -nic ž mn. (ī, ȋ)
jesenske počitnice ob koncu oktobra in v začetku novembra: Med krompirjevimi počitnicami ne bomo pobirali krompirja, temveč se bomo zabavali ob morju, v termah, se potepali po Sloveniji in odkrivali lepote sosednjih držav
krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo
krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let
krščánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu
kvárčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kvárčna úra -e -e ž (ȃ, ȗ)
ura, ki deluje na osnovi kremenovih kristalov: Zadnjih 30 let so tradicionalno urarstvo mučili huda konkurenca, svetovna gospodarska kriza, pa tudi povpraševanje po kvarčnih urah
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
legionárskiSSKJ -a -o [legijonarski] prid. (á) legionárska bolézen -e -zni ž (á, ẹ̑) med.
hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica: Prvič so legionarsko bolezen odkrili leta 1977 v ZDA, ko je zbolelo nekaj sto ameriških veteranov iz vietnamske vojne
léviSSKJ -a -o prid. (ẹ́) pog. nepomemben: Izbor miss Evrope vendarle ni neko levo tekmovanje, temveč ugledna prireditev E = hrv. lijȇvī, srb. lȇvī, rus. lévyj, češ. levý, stcslov. lěvъ < pslov. *lěvъ = lat. laevus, gr. laiós < ide. *lai̯u̯o-léva pošévnica -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v levo: Leva poševnica se uporablja zlasti v računalništvu v programskih jezikih, kjer na koncu določene vrstice označi, da napis v naslednji vrstici dejansko sodi v nadaljevanje prve vrstice
líbanonskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) líbanonska zánka -e -e ž (ȋ, ȃ)
zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN: Zlorabe bančnih avtomatov oziroma kraje kartic z libanonsko zanko so razjezile vse, ki za sprotno rabo dvigajo denar na bankomatih
límfniSSKJ -a -o prid. (ȋ) límfna drenáža -e -e ž (ȋ, ȃ)
masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa: ročna limfna drenaža; darilni bon za limfno drenažo; Široka paleta ponudbe vključuje anticelulitno masažo, masažo obraza z najrazličnejšimi maskami ter limfno drenažo obraza in vratu
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) ljúdska iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȗ, ȋ)
pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo: Obravnava predloga zakona, vloženega v okviru ljudske iniciative, ne bi zadržala obravnave drugih predlaganih zakonov, ki se nanašajo na isto področje
// tako organizirana skupina občanov: Ljudska iniciativa je vložila zahtevo za razveljavitev sklepa
// predlog, pobuda, zahteva državnemu organu, ki jih predlaga tako organizirana skupina občanov: vložiti ljudsko iniciativo; V Švici ni redkost, da smejo volivci zaradi zavlačevanja državnih organov o kakšni ljudski iniciativi odločati šele nekaj let po tem, ko je bila vložena
máčjiSSKJ -a -e prid. (ȃ) máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev
manevrírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z manevriranjem: manevrirni prostor; Zračna vojna je bila v tehnološkem smislu neenakopravna, saj so ZDA imele na razpolago celo vrsto satelitov, nevidna letala in manevrirne izstrelke E (↑)manevríratimanevrírna rakéta -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
radarsko vodena raketa, ki leti nizko nad površjem in se v letu prilagaja obliki zemeljskega površja: izstreliti manevrirno raketo; sistem za prestrezanje manevrirnih raket; Vlada bo v prihodnje nadzorovala vse izdelke, namenjene izvozu, med katerimi bi se lahko skrivala oprema za izdelavo manevrirnih raket
manuálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) manuálna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
tehnika zdravljenja s posebnimi prijemi pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti: Zdravniki manualno medicino velikokrat zavračajo
maturitétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) maturitétna pôla -e -e ž (ẹ̑, ó)
test z maturitetnimi vprašanji: Maturitetne pole, zapečatene v posebnih zabojih, hranijo na občinskih uradih, za varovanje pa odgovarjajo pristojni notarji
maturitétni katalóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
seznam z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, načinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja: Maturitetno snov določamo z maturitetnim katalogom
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
mêsniSSKJ -a -o prid. (é) mêsna štrúca -e -e ž (é, ú)
jed v obliki štruce iz mletega mesa, kruha, jajc in začimb: Prijateljica mi je za večerjo ponudila odlično mesno štruco, nadevano z jajci in začinjeno z zelišči
mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) mréžna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kartica, ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom: V splošnem je za priklop na internet potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice
mréžni márketing -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežno trženje: Mrežni marketing je legitimen posel, ki ga odlikujejo predvsem nizke vstopne ovire in relativno nizki stroški poslovanja
mréžno tŕženje -ega -a s (ẹ̑, ŕ)
način prodaje izdelkov ali storitev preko mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežni marketing: Bistvo mrežnega trženja je, da tovarna prodaja lastni produkt brez posrednikov
nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakládanakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije
nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja
napenjálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) napenjálna rjúha -e -e ž (ȃ, ú)
rjuha z elastiko ob robovih, ki se napne, razpne čez vzmetnico: napenjalne rjuhe iz frotirja; Imam dva kompleta prevlek in napenjalno rjuho
narávniSSKJ -a -o prid. (á) narávna dédiščina -e -e ž (á, ẹ̄)
neokrnjena narava, ki jo narod, človeštvo prevzame od prejšnjih generacij: svetovna naravna dediščina; varstvo naravne dediščine; Kulturni turizem je v porastu, številni turisti si počitniško območje izberejo prav zaradi kulturne in naravne dediščine
naravovárstveniSSKJ -a -o prid. (ȃ) naravovárstvena policíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
organ nadzora in varstva pred škodljivimi in nevarnimi posegi v naravo: Naravovarstvena policija je pregledala nekatere od številnih sladkovodnih želv, ki so jih zasegli divjim lovcem
navezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se navezuje: V tej pesmi je pesnik tradicionalen in motivno navezovalen na ljudsko slovstvo E (↑)navezovátinavezoválna césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
promet. cesta, rezervirana za motorna vozila, ki določen kraj, določeno področje povezuje z avtocesto ali obvoznico: Zdaj smo pred gradnjo avtoceste in navezovalne ceste nanjo
navídezniSSKJ -a -o prid. (ȋ) navídezna resníčnost -e -i ž (ȋ, ī)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; virtualna realnost, virtualna resničnost: Precej upov vzbuja združevanje videokonferenčne tehnologije z navidezno resničnostjo, pri čemer se sogovornika ne le poslušata in gledata, temveč sobivata v istem računalniško ustvarjenem navideznem prostoru
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
nèpovrátniSSKJ -a -o prid. (ȅ-ā) nèpovrátna stekleníca -e -e ž (ȅ-ā, í)
steklenica, ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati: Vino so stekleničili samo v nepovratne steklenice
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčennèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
nèzaželêniSSKJ -a -o prid. (ȅ-é) nèzaželêna póšta -e -e ž (ȅ-é, ọ̑)
vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, neželena pošta, spam1 Zadnje izdaje programa omogočajo tudi filtriranje nezaželene pošte
nèželêniSSKJ -a -o prid. (ȅ-é) nèželêna póšta -e -e ž (ȅ-é, ọ̑)
vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, spam1 pošiljatelj neželene pošte; Programov, ki omogočajo obrambo pred neželeno pošto, bo počasi kot listja in trave
nórdijskiSSKJ -a -o prid. (ọ́) nórdijska hója -e -e ž (ọ́, ọ́)
rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu: tečaj nordijske hoje; tehnika nordijske hoje; palice za nordijsko hojo; Nordijska hoja povečuje gibljivost hrbtenice in zgornjega dela telesa ter krepi mišice podlahtnice, mišice ramenskega obroča, kot tudi trebušne, prsne in hrbtne mišice
nórdijsko zlató -ega -á s (ọ́, ọ̑ ȃ)
zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev: Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatnega nordijskega zlata
nôviSSKJ -a -o prid. (ó) nôva dôba -e -e ž (ó, ó)
duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; new age1 (1): V kotlu, imenovanem nova doba, se prepletajo najrazličnejše ideje in verovanja, med katerimi lahko vsak najde kaj zase
nôvi liberalízem -ega -zma m (ó, ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem: politika novega liberalizma; privrženec novega liberalizma; Atribut demokracije, novega liberalizma in človekovih pravic je zmanjšano in omejeno ideološko ciljanje, načrtovanje, planiranje
nôvi vál -ega -a m (ó, ȃ)
rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: V okviru novega vala je nastalo kar lepo število uspešnih skupin
nukleárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) nukleárna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. medicina, ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope: specialist nuklearne medicine; klinika za nuklearno medicino; Na simpoziju so predstavili najpogostejše scintigrafske preiskave in zdravnike seznanili z novostmi na področju nuklearne medicine in bolezni ščitnice
2. nuklearni oddelek v bolnišnici: predstojnik nuklearne medicine; V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila stavba dokončana, preseljeni in opremljeni vsi oddelki razen nuklearne medicine
objektívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) objektívna odgovórnost -e -i ž (ȋ, ọ́)
odgovornost nadrejenega za namerne ali nenamerne napake, kriminalna dejanja, ki so jih storile osebe pod njegovo pristojnostjo, čeprav pri tem ni bil udeležen in o tem ni nič vedel: prevzeti objektivno odgovornost; načelo objektivne odgovornosti; Po zadnjem izmed sklepov bi poslanci pozvali vlado, naj sama ugotovi morebitno objektivno odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij in ustrezno ukrepa
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
obŕtno-industríjski -a -o prid. (ȓ-ȋ) ki se nanaša na obrt in industrijo: V tej postavki je zanimiva zlasti izdelava dokumentacije, ki bo opredelila optimalno razdelitev rudniškega kompleksa na obrtno-industrijske, športno-rekreativne, vrtičkarske, kmetijske in gozdarske površine E (↑)obŕten + (↑)industríjskiobŕtno-industríjska cóna -e -e ž (ȓ-ȋ, ọ̑)
zaključeno ozemlje, namenjeno obrtni in industrijski dejavnosti: V bližnjih objektih nekdanjega vojaškega kompleksa naj se uredi obrtno-industrijska cona
odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ) odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
opozorílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) opozorílna stávka -e -e ž (ȋ, ȃ)
kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile: splošna opozorilna stavka; opozorilna stavka zdravnikov; Delavci so za nekaj ur prekinili delo z opozorilno stavko
oránžniSSKJ -a -o prid. (ȃ) oránžna revolúcija -e -e ž (ȃ, ú) v Ukrajini leta 2004
protesti, ki so po drugem krogu predsedniških volitev potekali v podporo prozahodnega predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka, katerega privrženci so v oblačilih oranžne barve zahtevali ponovitev volitev: Eno leto po oranžni revoluciji mnogi Ukrajinci ugotavljajo, da so bili njihovi ideali izdani
oródniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) oródna vrstíca -e -e ž (ọ̑, í)
del slike na računalniškem zaslonu, kjer so druga poleg druge v eni smeri razvrščene ikone: Ko bo luč sveta ugledala druga različica prevajalskega sistema, bodo uporabniki s preprostim klikom miške na gumb na orodni vrstici prišli do slovenskega prevoda
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
ozémeljskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ozémeljske vôde -ih vôd in vodá ž mn. (ẹ̑, ó ȏ; ā)
priobalni pas morja, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala: Nizozemska ladja je zapustila poljske ozemeljske vode
ozónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ozónska lúknja -e -e ž (ọ̑, ȗ)
območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni: Potrebno bo zmanjšati porabo snovi, ki povzročajo nastanek ozonske luknje
ozónski plášč -ega -a m (ọ̑, á)
plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca; ozonska plastSSKJ: Zemlja se zdi še zlasti ranljiva zaradi tanjšanja in čedalje večje prepustnosti zaščitnega sloja, nevidnega ozonskega plašča, ki jo varuje pred prodorom nevarnega sevanja Sonca
panakóta -e in panna cotta -- -e cit. [panakóta] ž (ọ̑)
italijanska sladica iz kuhane sladke smetane in prelita s sadnim prelivom: Bilo je toliko različnih jedi, da se ne spomnim vseh, med njimi sta bili panakota in juha iz zelišč E ← it. panna cotta iz panna 'smetana' in ž. oblika od cotto 'kuhan'
parkíraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírana délnica -e -e ž (ȋ, ẹ̑) fin.
delnica, ki je zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z lastništvom navidezno prodana ali zastavljena: imeti parkirane delnice; Skladnost omenjenih prodaj in samega poteka prevzema napeljuje na misel, da so bile omenjene delnice v bistvu parkirane delnice in da so bile del pogajalske tehnike
parkírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírna híša -e -e ž (ȋ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; garažna hiša: parkirati v parkirni hiši; podzemna parkirna hiša; Občina je s podjetjem podpisala pogodbo za ureditev razsvetljave v parkirni hiši, ki ima tri pokrite in eno odkrito etažo
parkírni lístek -ega -tka m (ȋ, ȋ)
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno: kupiti parkirni listek; Če se odpeljete v širše mestno središče, morate pod vetrobranskim steklom pustiti izpolnjeni parkirni listek
pártnerskiSSKJ -a -o prid. (á) pártnerska šóla -e -e ž (á, ọ̑)
šola, ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav: Lani so se predstavniki vseh štirih partnerskih šol srečali na pripravljalnem obisku v Nemčiji
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)páspasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem
pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj
písemskiSSKJ -a -o prid. (ī) písemska bómba -e -e ž (ī, ọ̑)
pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju: poslati pisemsko bombo; V Genovi, pa tudi v Neaplju, Firencah in Padovi so preiskali glavne štabe anarhistov, ki jih sumijo, da so v ponedeljek sodelovali pri eksploziji pisemske bombe na policijski postaji v Genovi
piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á) piščánčja grípa -e -e ž (á, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, ptičja gripa: zboleti za piščančjo gripo; virus piščančje gripe; Podobno kot sars tudi piščančja gripa pri človeku povzroča hudo okužbo dihal in se mnogokrat konča smrtno
plačílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) plačílna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
kartica za brezgotovinsko plačevanje: ponarejene plačilne kartice; imetnik plačilne kartice; zloraba plačilnih kartic; Poleg tega, da so kupovali drage avtomobile in si celo privoščili pohištvo v bidermajerskem slogu, so na veliko zapravljali tudi s službenimi plačilnimi karticami
plástičniSSKJ -a -o prid. (á) plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
plúžniSSKJ -a -o prid. (ȗ) plúžna enôta -e -e ž (ȗ, ó)
1. organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: Na ceste in peščeve površine so že ob 4. uri zjutraj poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
2. območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: Mesto bo tudi letos razdeljeno na dvanajst plužnih enot, prva prioriteta pa bodo tako kot vedno avtobusne proge
podjezíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) podjezíčna tabléta -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
tableta, ki jo bolnik raztopi pod jezikom, da se zdravilna učinkovina vnese v telo prek sluznice v ustih: Prihodnji teden bo za zdravljenje alergije na pelode trav na voljo prva podjezična tableta pri nas
podróčniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) podróčna kóda -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
koda za določeno telekomunikacijsko področje: odtipkati področno kodo; nove področne kode; Dosedanjih dvanajst omrežnih skupin se spreminja v šest področnih kod, v okviru katerih bo moč naročniške številke tudi seliti, skupaj z naročnikom pač
póhorskiSSKJ -a -o prid. (ọ̄) póhorska omléta -e -e ž (ọ̄, ẹ̑)
sladica iz biskvitnega testa, nadevana z vloženimi brusnicami in obložena s stepeno sladko smetano: V gostilni ob dravskem nabrežju vam bodo postregli s pohorsko omleto, okusno divjačino in svežimi sladkovodnimi ribami
poklícniSSKJ -a -o prid. (ȋ) poklícna matúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
matura na srednji strokovni ali tehniški šoli: opravljati poklicno maturo; predmeti poklicne mature; uvedba poklicne mature; Tisti, ki bodo želeli študij po poklicni maturi nadaljevati na univerzitetni ravni, bodo opravljali še dodatni izpit iz klasične mature
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
pomaránčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) pomaránčna kóža -e -e ž (ȃ, ọ́)
neravnine na koži zaradi nabiranja maščobnega tkiva tik pod njo, zlasti pri ženskah; celulitSSKJ: videz pomarančne kože; Pomembni dejavniki, ki vplivajo na nastanek pomarančne kože, so tudi genski: dednost, hormonske spremembe in upočasnjena krvni ter limfni obtok
pomládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) pomládna stránka -e -e ž (ȃ, ȃ) nav. mn.
stranka, ki je nastala iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije: koalicija pomladnih strank; podpora pomladnim strankam; Med predsedniki pomladnih strank še vedno ni dogovora o podpori skupnemu kandidatu za mandatarja
pomnílniškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pomnílniška kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih: izmenljive pomnilniške kartice; bralnik pomnilniške kartice; velikost pomnilniških kartic; Digitalni fotoaparati za shranjevanje slik večinoma uporabljajo pomnilniške kartice
pooblaščêniSSKJ -a -o prid. (é) pooblaščêna investicíjska drúžba -e -e -e ž (é, ȋ, ȗ)
posredniška družba med posameznimi imetniki lastniških certifikatov in podjetji z namenom zbiranja certifikatov in odkupa delnic; pid: prodajati pooblaščenim investicijskim družbam; delnice pooblaščenih investicijskih družb; naslednice pooblaščenih investicijskih družb; Slovenska razvojna družba bi morala včeraj objaviti javni razpis za pooblaščene investicijske družbe, vendar tega ni storila, ker ga je vlada v zadnjem trenutku preklicala
populacíjskiSSKJ -a -o in populácijski -a -o prid. (ȋ; á) populacíjska enôta -e -e in populácijska -e ž (ȋ, ó; á)
enota ali količina odpadne vode, ki jo onesnaži en prebivalec na dan: Čistilna naprava, katere vrednost je 3,2 milijona evrov, bo imela zmogljivost 14 tisoč populacijskih enot, kar pomeni, da je prilagojena tudi turističnim vrhuncem
povrátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) povrátna informácija -e -e ž (ȃ, á)
odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; feedback: dobiti povratno informacijo; pozitivna povratna informacija; pridobivanje povratnih informacij; Analiza povratnih informacij kmalu pokaže, da je glavni razlog za slabe rezultate nezadostno znanje ali omalovažujoč odnos do znanja, ki je zunaj okvira posameznikove stroke
prálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prálna stèza -e -e ž (ȃ, ə̀)
prostor za avtomatsko pranje avtomobilov: pralna steza za tovorna vozila; Pralna steza ima dodatne šobe pod visokim pritiskom za pranje bočnega spodnjega dela avtomobila in nanos kemičnih sredstev na platišča
prašíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) prašíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka: izbruh prašičje gripe; virus prašičje gripe; Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen
právniSSKJ -a -o prid. (ā) právna držáva -e -e ž (ā, ȃ)
država, v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi: živeti v pravni državi; načela pravne države; temelji pravne države; Ljudje počasi dobivajo zaupanje, da bo pravna država le začela delovati kot v normalnih delih sveta, da je konec obdobja sumljivih privatizacij
prèdklícni -a -o prid. (ȅ-ȋ) prèdklícna števílka -e -e ž (ȅ-ȋ, ȋ)
številka določene omrežne skupine na državni ali meddržavni ravni: mednarodna predklicna številka; Predklicna številka za Ljubljano je 01
preizkúsniSSKJ -a -o in preskúsniSSKJ -a -o prid. (ȗ) preizkúsna lútka -e -e in preskúsna -e ž (ȗ, ȗ)
lutka v obliki človeka, ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah; testna lutka: Meritve na preizkusnih lutkah niso pokazale kakšnih večjih težav v predelu kolen in stegen, je pa voznikovo koleno udarilo v armaturno ploščo
premostítveniSSKJ -a -o prid. (ȋ) premostítvena operácija -e -e ž (ȋ, á) med.
operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; bypass1 (1), obvod (2): Stanje zahteva takojšnjo premostitveno operacijo koronarnih arterij
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
previjálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) previjálna míza -e -e ž (ȃ, í)
miza za previjanje dojenčkov: V toaletnih prostorih knjižnice imajo previjalno mizo, v sanitarijah muzeja pa je otroka mogoče previti z nekaj improvizacije
prisílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) prisílna poravnáva -e -e ž (ȋ, ȃ)
zakonsko urejen dogovor med dolžnikom in upniki, ki predvideva sanacijo dolžnika in poplačilo dolgov in se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom: uvesti prisilno poravnavo; postopek prisilne poravnave; upravitelj prisilne poravnave; Z uspešno prisilno poravnavo, s katero so upniki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže, je bil končan prvi del sanacije
privatizacíjski -a -o in privatizácijski -a -o prid. (ȋ; á) privatizacíjska vrzél -e -i [vərzeu̯] in privatizácijska -e ž (ȋ, ẹ̑; á)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; certifikatska luknja: zapolnitev privatizacijske vrzeli; Po mnenju analitikov sodijo med glavne probleme finančnega trga relativna zaprtost za tuje vlagatelje, veljavno obdavčenje kapitalskih dobičkov in nezapolnjena privatizacijska vrzel
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
ptíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) ptíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, piščančja gripa: okužiti se s ptičjo gripo; zboleti za ptičjo gripo; pandemija ptičje gripe; virus ptičje gripe; Zaradi izbruha ptičje gripe na piščančjih farmah je umrlo več ljudi
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
razséljeniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) razséljena oséba -e -e ž, člov. (ẹ́, ẹ̑)
kdor zaradi izselitve, preselitve, zlasti iz političnih razlogov, ne živi več v svoji domovini: zaščititi razseljene osebe; pomoč razseljenim osebam; center za razseljene osebe; Mednarodna misija bo prispevala k varnemu okolju za človekoljubno pomoč in vrnitev razseljenih oseb in beguncev na domove
razvójniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) razvójna psihologíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
znanstvena disciplina, ki proučuje človekove psihološke funkcije in njihove spremembe glede na faze ontogenetskega razvoja: Z vidika razvojne psihologije je dobra igrača tista, ki spodbuja otrokov razvoj in učenje, socialne veščine, čustveno izražanje, ustvarjalnost
rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) rdéče barétke -ih -rétk ž mn. člov. (ẹ́, ẹ̑)
pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996: poveljnik zloglasnih rdečih baretk; Rdeče baretke so sejale smrt ne samo na bojiščih, temveč so za potrebe režima opravljale organizacijo in izvedbo ubojev s političnim ozadjem
rdéče mesó -ega -á s (ẹ́, ọ̑ ȃ)
goveje, svinjsko, ovčje in konjsko meso ter nekatere vrste perutnine: pusto rdeče meso; proizvodnja rdečega mesa; afera z rdečim mesom; Rdeče meso vsebuje veliko železa
rdéči kartón -ega -a m (ẹ́, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre: prislužiti si rdeči karton; Za zaključek tekme je zaradi nešportnega vedenja glavni sodnik gostom upravičeno pokazal dva rdeča kartona
redukcíjskiSSKJ -a -o in redúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) redukcíjska diéta -e -e [dijeta] in redúkcijska -e ž (ȋ, ẹ̑; ú)
shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij: Če ugotovimo povišano telesno težo ali povišan delež maščobe, sta potrebna redukcijska dieta in program telesne dejavnosti
referénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) referénčna literatúra -e -e ž (ẹ̑, ȗ)
objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav: Predmetu se približuje kot veliki poznavalec dramske književnosti, pa tudi ogromnega opusa referenčne literature, do katerega se sproti duhovito opredeljuje
refléksniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) refléksna cóna -e -e ž (ẹ̑, ọ̑) v alternativni medicini
vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: S pritiski prstov na refleksne cone lahko pospešimo prekrvitev in izboljšamo delovanje notranjih organov ter organskih sistemov
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
slániSSKJ -a -o prid. (á) slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
sledílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) sledílna króglica -e -e ž (ȋ, ọ̑)
računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu: Sliko povečamo, potem pa lahko s sledilno kroglico poljubno premikamo prikazani del slike
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
smérniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) smérna típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerniška tipka: Vse slikovne datoteke so pomešane v eni mapi, med njimi pa se pomikamo s smerno tipko
smérniški -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati E (↑)smérnicasmérniška típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerna tipka: Ker so polja v obrazcu našteta navpično, eno pod drugim, je uporaba smerniških tipk najlažja možnost za pomik med njimi
státusniSSKJ -a -o prid. (ȃ) rač. státusna vrstíca -e -e ž (ȃ, í)
sporočilna vrstica na ekranu računalnika, ki služi izpisovanju obvestil, ki nam jih posreduje program: Spletni brskalniki ponavadi izpišejo aktivno povezavo v statusni vrstici
širokopasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) širokopasôvna povezáva -e -e ž (ō, ȃ)
internetna povezava, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo več kot 1 megabit na sekundo: Vedno več gospodinjstev, že 44 odstotkov ali 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, dostopa do interneta tudi prek širokopasovne povezave
šuméčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) šuméča tabléta -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumenka: multivitaminska šumeča tableta; zdravilo v obliki šumečih tablet; Dodatnih vitaminov ne uživa, samo pozimi včasih vzame kako kalcijevo šumečo tableto
telovádniSSKJ -a -o prid. (ȃ) telovádna žóga -e -e ž (ȃ, ọ̄)
velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit; terapevtska žoga: Telovadbo bomo popestrili s telovadno žogo, ki je primerna tako za otroke kot starejše
têmeljniSSKJ -a -o prid. (é) têmeljna obréstna méra -e -e -e ž (é, ẹ̑, ẹ́) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; TOM: dvigniti temeljno obrestno mero; odprava temeljne obrestne mere; Temeljna obrestna mera, ki je julija lani znašala le še 4,8 odstotka, se je konec leta spet povzpela na 8,56 odstotka
terapévtskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) terapévtska žóga -e -e ž (ẹ̑, ọ̄)
velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit; telovadna žoga: Terapevtske žoge so po priporočilih zdravnikov najboljši način sedenja za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico
téstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) téstna lútka -e -e ž (ẹ̑, ū)
lutka v obliki človeka, ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah; preizkusna lutka: Ocenjuje se togost vozila in potencialne poškodbe testne lutke na voznikovem sedežu
tíhiSSKJ -a -o prid. (í) tíha okúžba -e -e ž (í, ȗ) med.
okužba brez znakov in simptomov bolezni: Treba bi bilo odkrivati in zatirati tihe okužbe
tòpSSKJ -- v prid. rabi (ȍ) pog. ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Postojna naj bi z novim programom postala top destinacija Srednje Evrope E ← agl. top 'vrh'tòp lísta -- -e ž (ȍ, ȋ)
seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost: Svetovna nogometna organizacija Fifa vsak mesec objavi svežo top listo najbolj uspešnih nogometnih držav
tòp modél -- -a m, člov. (ȍ, ẹ̑)
vrhunski maneken, vrhunska manekenka; supermodel: postati svetovni top model; Ena izmed oddaj, ki preplavljajo televizijske zaslone, so prav gotovo resničnostni šovi o odkrivanju novega top modela, kjer imajo možnost le najlepše, najbolj vitke, najbolj popolne
tôpliSSKJ -a -o prid. (ó) tôpla grêda -e -e ž (ó, é)
proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica emisij škodljivih plinov v ozračje: plini tople grede; učinek tople grede; Kitajska je druga največja porabnica energije na svetu in druga največja onesnaževalka s plini tople grede
transákcijski -a -o prid. (á) ki se nanaša na transakcijo: Predstavnica ministrstva za finance je podprla idejo, da bi bile transakcijske cene javno dostopne in povedala, da se s tem problemom ukvarjajo tudi na njihovem ministrstvu E (↑)transákcijatransákcijska analíza -e -e ž (á, ȋ)
1. teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembo: Spoznanj transakcijske analize danes ne uporabljamo le pri svetovanju, temveč tudi pri izobraževanju zaposlenih v podjetjih ali pri vadbi policistov
2. psihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem: Z zdravljenjem družinskih vezi se ukvarjajo različne terapevtske metode: družinska postavitev, družinska in zakonska terapija pa tudi transakcijska analiza
transákcijski račún -ega -a m (á, ȗ)
bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam: imetnik transakcijskega računa; register transakcijskih računov; številka transakcijskega računa; Zasebnik mora imeti za opravljanje poslovne dejavnosti ločen transakcijski račun
transgenétski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenski: Država je prepovedala uvoz transgenetskih pridelkov E ← agl. transgenetic iz (↑)trans… + (↑)genétskitransgenétska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenska tehnologija: Transgenetska tehnologija se uporablja pri presajanju določenega gena ali genov z enega živega organizma na drugega
transgéni -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgenetski, transgenski: transgena koruza; transgena rastlina; Svetovno proizvodnjo transgene hrane obvladuje le peščica multinacionalk E ← nem. transgen iz (↑)trans… + (↑)géntransgéna tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgenetska tehnologija, transgenska tehnologija: Zgodba o sijajni prihodnosti transgene tehnologije se je zamajala do temeljev
transgénski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenetski: transgenska miš; transgenska rastlina; Transgenski pridelki so postali del naše naravne pokrajine, na kmetijah živijo transgenske živali E ↑transgéntransgénska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenetska tehnologija: center za transgensko tehnologijo
turístičniSSKJ -a -o prid. (í) turístična kmetíja -e -e ž (í, ȋ)
objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmečki turizem (2): ekološka turistična kmetija; katalog turističnih kmetij; V ceno so všteti bivanje v hotelu s štirimi zvezdicami, polpenzion z zajtrkom in večerjo, kopanje v termalnih bazenih in izlet z večerjo na turistični kmetiji
turístični vlákec -ega -kca m (í, ȃ)
vlakec za prevoz turistov: cestni turistični vlakec; Hkrati z odprtjem turističnoinformacijskega centra je začel po prelepi pokrajini nove občine voziti turistični vlakec
účniSSKJ -a -o prid. (ȗ) účna pót -e -í ž (ȗ, ọ́ ȋ)
urejena sprehajalna pot, na kateri so sprehajalcu z namenom izobraževanja ponujene informacije o različnih temah: urediti učno pot; gozdna učna pot; naravoslovna učna pot; Ob učni poti so predstavljena različna vsakdanja in redkejša drevesa, prerezi gozdnih tal, varovani gozd in seveda razgledi
úličniSSKJ -a -o prid. (ū) úlično gledalíšče -ega -a s (ū, í)
oblika gledališkega ustvarjanja, ki se odvija na javnih zunanjih prostorih, navadno ulicah in trgih, in je namenjena naključnim mimoidočim; poulično gledališče: mednarodni festival uličnih gledališč; Poleg klasičnih gledaliških predstav in predstav uličnega gledališča bo v letošnjem programu več plesnih in raziskovalnih predstav
úlična košárka -e -e ž (ū, ȃ)
košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; streetball: Poletje bo v znamenju državnega prvenstva v ulični košarki
umétnostniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) umétnostna terapíja -e -e ž (ẹ́, ȋ)
zdravljenje z umetnostjo: Svoje praktično znanje je strnila v tri edinstvene priročnike o umetnostni terapiji na področju giba in likovnosti
urádniSSKJ -a -o prid. (ȃ) urádna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
medicina, ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina: zaupati uradni medicini; stališče uradne medicine; zdravila uradne medicine; Mnogi se zavzemajo, da bi uradna medicina bolj delala z roko v roki s komplementarno
uravnotéženiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) uravnotéžena prehrána -e -e ž (ẹ̑, ā)
prehrana, ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi: uživati uravnoteženo prehrano; skrb za uravnoteženo prehrano; Naravni in učinkoviti način hujšanja je še vedno uravnotežena prehrana v kombinaciji s telesno dejavnostjo
usódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) usódna žénska -e -e ž, člov. (ọ̑, ẹ́)
ženska, ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odločujoče vpliva na moške; fatalna ženskaSSKJ, fatalka: Nekateri v njej vidijo usodno žensko, ki na svoji poti do uspeha ne trpi ničesar
várčniSSKJ -a -o prid. (á) várčna žárnica -e -e ž (á, ȃ)
žarnica, ki za svoje delovanje porabi manj električnega toka kot navadna: nakup varčnih žarnic; uporaba varčnih žarnic; Varčna žarnica stane 5- do 10-krat več kot navadna, a se nato z daljšo življenjsko dobo večja investicija povrne
vedênjskiSSKJ -a -o prid. (ē) vedênjska terapíja -e -e ž (ē, ȋ)
zdravljenje, ki poskuša spremeniti neustrezno, neprilagojeno vedenje: kognitivna vedenjska terapija; tehnike vedenjske terapije; Do zdaj ni bilo razlage niti možnosti diagnosticiranja te bolezni, za katero sta značilni kronična mentalna in fizična utrujenost, zdravili pa so jo samo z gibanjem in vedenjsko terapijo
vinílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) vinílna plôšča -e -e ž (ȋ, ó)
gramofonska plošča; vinilka: zbirka vinilnih plošč; presnemavanje vinilnih plošč; Gospodu, ki zbira stare vinilne plošče, sporočam, da jih imam kar precej
vínskiSSKJ -a -o prid. (í) vínska kraljíca -e -e ž, člov. (í, í)
ženska, izbrana za najboljšo na tekmovanju s področja vinogradništva, vinarstva in vinske kulture: izbor vinske kraljice; kronanje vinske kraljice; Na prireditvi so se poleg vinskih kraljic zbrali tudi gostje iz slovenskih vinorodnih dežel, vinski vitezi, someljeji, vinogradniki, kletarji in ljubitelji dobre kapljice
vmésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) vmésna lísta -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica: uvrstiti na vmesno listo; zdravilo z vmesne liste; pozitivna in vmesna lista; Odslej bodo vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste za otroke, učence in študente brezplačna oziroma v celoti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó) vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
vzporédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vzporédne volítve -ih -tev ž mn. (ẹ̄, ȋ)
anketa o odločitvah volivcev, ki poteka istočasno z volitvami, referendumom: izvajati vzporedne volitve; rezultati vzporednih volitev; Po razglasitvi izidov vzporednih volitev se bodo politiki začeli ukvarjati s povolilno aritmetiko – kdo bo s kom v vladi in kdo bo prihodnja štiri leta ostal v opoziciji
vzporédni štúdij -ega -a m (ẹ̄, ú)
dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij: kandidati za vzporedni študij; prošnja za vzporedni študij; Že med študijem sem se začel ukvarjati z ekonomijo in sem se tudi vpisal na vzporedni študij ekonomije
zabávniSSKJ -a -o prid. (á) zabávna industríja -e -e ž (á, ȋ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, šovbiznis, zabavništvo: Na predstavi je bilo med občinstvom polno ljudi iz sveta zabavne industrije
zakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) zakládna meníca -e -e ž (ȃ, í)
kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo: enomesečne zakladne menice; obrestna mera zakladnih menic; Eden pomembnejših dogodkov na primarnem trgu zakladnih menic je bil padec obrestne mere za enomesečne zakladne menice pod 6 odstotkov
zalívskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) zalívska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
1. leta 1991 vojna med Irakom in državami Organizacije združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike: Leta 1991 se je med zalivsko vojno v Jordanijo zateklo več kakor milijon Iračanov
2. leta 2003 vojna med Irakom in Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Avstralijo: Laburisti so zavrnili razpravo o predlogu, s katerim bi kongres obsodil drugo zalivsko vojno in zahteval odpoklic britanskih vojakov iz Iraka
zbírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zbírna mápa -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; portfolio (2 //): Novost sistema je osebna zbirna mapa dokazil o kandidatovi strokovni usposobljenosti, na podlagi katere komisija preveri in potrdi znanje, veščine, spretnosti in sposobnosti kandidatov
2. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, portfolio (3): V svojo zbirno mapo študenti lahko vložijo tudi sestavke, ki niso nastali po navodilih učitelja kot del pouka pisanja
zêmeljskiSSKJ -a -o prid. (ē) zêmeljska stevardésa -e -e ž, člov. (ē, ẹ̑)
delavka na letališču, ki izdaja ali preverja letalske vozovnice, skrbi za namestitev, oskrbo in udobje potnikov pred poletom in po pristanku letala: Potnikom invalidom pomagajo zemeljske stevardese, in sicer jih spremljajo od okenca za prijavo na let prek carine in kontrole potnih listov skozi izhode do letala
znánstveniSSKJ -a -o prid. (ȃ) znánstvena medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
medicina, ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; uradna medicina: sodobna znanstvena medicina; razvoj znanstvene medicine; utemeljitelj znanstvene medicine; Na podlagi nove analize krvi obstaja upanje, da bo znanstveni medicini končno uspelo izdelati krvni test za zgodnje odkrivanje bolnikov z multiplo sklerozo
zóbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zóbna nítka -e -e ž (ọ̄, ȋ)
mehka najlonska ali svilena nitka, ki se uporablja za odstranjevanje zobnih oblog in delcev hrane med zobmi: uporabljati zobno nitko; čiščenje zob z zobno nitko; Čiščenje zob bi bilo potrebno po vsakem obroku, zato je morda pametno, da zobno nitko vedno nosimo s seboj
zráčniSSKJ -a -o prid. (ā) zráčna blazína -e -e ž (ā, í)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, varnostni meh: sopotnikova zračna blazina; V osnovni različici je na seznamu serijske opreme mogoče najti sistem ABS, zategovalnike varnostnih pasov in prednje ter stranske varnostne zračne blazine
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
žámetniSSKJ -a -o prid. (á) žámetna revolúcija -e -e ž (á, ú)
na Češkoslovaškem od 17. novembra do 29. decembra 1989 mirna, nenasilna politična revolucija, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem: češkoslovaška žametna revolucija; osemnajsta obletnica žametne revolucije; Žametna revolucija je jeseni 1989 povzročila padec komunizma v nekdanji Češkoslovaški
// mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema: izpeljati žametno revolucijo; voditelj gruzijske žametne revolucije; Na prvi pogled je videti, da so voditelja z mirno žametno revolucijo odnesli privrženci opozicije, ki so skoraj tri tedne protestirali pred zgradbo parlamenta
živálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) živálska móka -e -e ž (ȃ, ọ́)
krmilo, ki se pridobiva s sežiganjem živalskih trupel: okužena živalska moka; proizvodnja živalske moke; zaloge živalske moke; Francoski predsednik je od vlade zahteval, naj prepove krmljenje živine z živalsko moko, da bi tako preprečili širjenje bolezni norih krav
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
adútka -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
akreditácija -e ž (á)
1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja
2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa
3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
alergologíja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ)
aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa
2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
alternatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E ↑alternatívni
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka
2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́)
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
anevrízma -e ž (ȋ) med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med.
veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
anglizácija -e ž (á)
1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog.
ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ)
pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
animácijaSSKJ -e ž (á)
organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
anomíja -e ž (ȋ)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E ↑anoréksik
anoréksičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
aplikatívnost -i ž (ȋ)
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije; Raziskovalnost in aplikativnost sta neločljivi, medsebojno pogojevani prvini slovenistike E (↑)aplikatíven
apnêja -e ž (ȇ) med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin.
dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
asána -e in ásana -e ž (ȃ)
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E ← agl. asana, nem. Asana ← stind. āsana 'sedenje'
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ)
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E ← agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
astronávtka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete; vesoljkaSSKJ: Raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka E (↑)astronávt
atašêjka -e ž, člov. (ȇ)
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; Pred dvema letoma je v Ljubljano prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu, danes pa se vrača v Moskvo E (↑)atašé
áteroskleróza -e ž (ȃ-ọ̑) med.
poapnitev in otrdelost arterij: Ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt E ← nlat. atherosclerosis iz atero(matóza) + (↑)(artêrio)skleróza
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑)
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í)
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́)
tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med.
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
aviónika -e [avijonika] ž (ọ́)
letalska elektronika: Mikroprocesorske tehnologije so pripeljale do velikega zmanjšanja prostornine in mase avionike E ← agl. avionics iz (↑)avi(átika) + (↑)(elektr)ónika
ávraSSKJ -e ž (ȃ)
1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka
2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra 'svež zrak, vetrič'
ávtobómba -e ž (ȃ-ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1 + (↑)bómba
ávtohíša -e ž (ȃ-í)
podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil: Avtohiša nudi triletni brezplačni servis, nadomestno vozilo v času servisiranja in komplet zimskih pnevmatik E (↑)avto…1 + (↑)híša
ávtokozmétika -e ž (ȃ-ẹ́)
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov: Avtomobil redno vzdržujte in umivajte na roke, uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo E (↑)avto…1 + (↑)kozmétika
ávtopoétika -e ž (ȃ-ẹ́)
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: Antologija predstavi vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij vse do sodobnosti E ← agl. autopoetics iz (↑)avto…2 + (↑)poétika
ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med.
nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E ← nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2 + (↑)transfuzíja
azbestóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
bábi -- ž, člov. (ȃ) pog.
babica, stara mama: babi in dedi; Ko je babi kuhala kosilo, je dedi bral časopis E (↑)bába po zgledu (↑)mámi
bagéta -e ž (ẹ̑)
dolga ozka štruca (kruha); francoska štruca: Domača specialiteta so tanke, a vedno hrustljave bagete E ← frc. baguette, prvotneje 'tanka palica, šiba', ← it. bacchetta iz bacchio 'palica'
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E ↑bájsa
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
balírka -e ž (í)
stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E ↑balírati
balírnica -e ž (ȋ)
obrat za stiskanje v bale: Ker prostora za dokončno odlaganje ni bilo več, so lani zgradili balirnico, v kateri odpadke stisnejo in zavijejo v folijo E ↑balírati
bánčnica -e ž, člov. (ȃ)
1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica
2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
bankírkaSSKJ -e ž, člov. (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom: Zdajšnja ministrica za šolstvo, umetnost in kulturo je bila do zdaj bankirka in profesorica na ekonomski fakulteti Univerze na Dunaju E ↑bankír
bantustanizácija -e ž (á) zlasti v Izraelu
ustanavljanje, oblikovanje bantustanov: Izraelska zamisel o bantustanizaciji bo vir nenehnih konfliktov E ↑bantustán
bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
bár kóda -- -e ž (ȃ, ọ̑) pog.
niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; črtna koda: Končni izdelek opremijo z nalepko, bar kodo in opozorilnim napisom E ← agl. bar code iz bar 'palica, drog' in (↑)kóda1
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2 + (↑)kómora
bárvanka -e ž (ȃ)
knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za barvanje; pobarvankaSSKJ: Otrokom so podarili barvanke, sestavljanke in spominske knjige E (↑)bárvati
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ)
električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
báskovščina -e ž (ȃ)
baskovski jezik: Baskovščino govori tekoče le 45 odstotkov prebivalcev Baskije E (↑)báskovski
beatlomanija -e cit. [bítlomaníja] ž (ȋ-ȋ)
strastno navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles: A Hard Day's Night je posnel leta 1964, ko je beatlomanija zajela Ameriko E ← agl. Beatlemania po imenu skupine The Beatles + (↑)maníja
bégavost -i in begávost -i ž (ẹ́; á)
stanje begavega človeka: Na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali tudi pretresljivi dogodki iz otroštva E (↑)bégav
begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
bêjba -e ž, člov. (ȇ) pog.
mlada ženska, dekle: huda bejba; Seksi bejba in blond tip snemata nov videospot E ← agl. babe, prvotno 'majhen otrok'
bermúde -múd ž mn. (ȗ)
kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
besedilopíska -e ž, člov. (ȋ)
ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopiska: Alenka, ti si poleg tega, da si odlična pevka, tudi besedilopiska, zato te lepo prosim, da spesniš kratek verz na ime in priimek svojega gosta E ↑besedilopísec
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
bíkica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E ↑bìk
bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
bíodiverzitéta -e [bijodiverziteta] ž (ȋ-ẹ̑) biol.
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost: raziskava biodiverzitete; varstvo biodiverzitete; Stari gozdovi so pomembni za celotno življenjsko skupnost in so pri tem odločilen dejavnik za ohranjanje biodiverzitete E ← nem. Biodiversität, agl. biodiversity iz ↑bío… + ↑diverzitéta
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́)
ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E ↑bíoenergétik
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́)
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz ↑bío… + (↑)energétika
bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E ← agl. bioethics, nem. Bioethik iz ↑bío… + (↑)étika
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E ← agl. biopharmaceutics iz ↑bío… + (↑)farmacévtika
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́)
genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E ← agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz ↑bío… + (↑)genétika
bíohrána -e in bío hrána -- -e [bijohrana] ž (ȋ-á)
hrana, pridelana samo z uporabo naravnih, organskih snovi: kupovati biohrano; pridelovati biohrano; pridelava biohrane; Ena največjih zadreg z biohrano je trajnost in s tem higiensko tveganje E ↑bío… + (↑)hrána
bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika
bíokibernétika -e [bijokibernetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: Kot biolog je diplomo delal na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo – zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike E ← agl. biocybernetics iz ↑bío… + (↑)kibernétika
bíokmetíja -e in bío kmetíja -- -e [bijokmetija] ž (ȋ-ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekokmetija, ekološka kmetija: Pritisk na cene ni brez posledic: tudi nekatere manjše biokmetije uporabljajo visokozmogljive kokoši, ki so jih v desetletjih navadili na optimalni izkoristek krme E ↑bío… + (↑)kmetíja
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E ← agl. biometrics iz ↑bío… + (↑)métrika
bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
// veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve E ← agl. biopolitics iz ↑bío… + (↑)polítika
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
bíopsihologíja -e [bijopsihologija] ž (ȋ-ȋ)
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika: Študirala sem biokemijo in biopsihologijo E ↑bíopsihológ
bíorazgrádnja -e [bijorazgradnja] ž (ȋ-ā)
razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov: Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov E ↑bío… + (↑)razgrádnja
bíoresonánca -e [bijoresonanca] ž (ȋ-ȃ)
metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: Teorija, ki stoji za bioresonanco, pravi, da vsaka snov, vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelod, torej vse okrog nas, seva energijo, ki ima natančno izmerljivo specifično valovno dolžino E ← agl. bioresonance, nem. Bioresonanz iz ↑bío… + (↑)resonánca
bíostatístika -e [bijostatistika] ž (ȋ-í)
statistika, ki se ukvarja z analizo podatkov iz živega sveta: inštitut za biostatistiko; Mlada dekleta bi morala piti manj gaziranih pijač, priporoča študija, ki jo je na šoli za javno zdravstvo opravila skupina pod vodstvom profesorice za biostatistiko E ← agl. biostatistics, nem. Biostatistik iz ↑bío… + (↑)statístika
bíotehnologíja -e [bijotehnologija] ž (ȋ-ȋ)
tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: katedra za biotehnologijo; laboratorij za biotehnologijo; Razmere v razvitem svetu kažejo, da ima biotehnologija dobre možnosti razvoja, saj zlasti medicina potrebuje čedalje več tkiv, zdravil in diagnostičnih izdelkov E ↑bíotehnológ
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E ← agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz ↑bío… + (↑)terapíja
bíotrgovína -e [bijotərgovina] ž (ȋ-í)
trgovina z izdelki iz naravnih snovi: Svoje stanovanje iz principa oddaja pod tržno ceno, kupuje v biotrgovinah in uporablja ekološko elektriko E ↑bío… + (↑)trgovína
bíoznánost -i [bijoznanost] ž (ȋ-á)
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: Svetovna podjetja, ki tržijo bioznanost, hitijo utrjevati svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli E ↑bío… + (↑)znánost
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E ↑bíseksuálec
bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: Biseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri lahko enako intenzivno ljubiš moškega ali žensko E (↑)bíseksuálen
blokêrka -e ž, člov. (ȇ) šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: reprezentančna blokerka; Novi trener je bil lahko zadovoljen z igro obeh blokerk E ↑blokêr
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀)
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ)
moške spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: Moški naj nosijo ohlapna oblačila, kar predvsem velja za spodnje perilo: priporočljive so boksarice, ki ne ovirajo gibanja in znojenja E (↑)bôksar po zgledu agl. boxers, univerbizirano iz boxer shorts 'boksarske kratke hlače'
bombéta -e ž (ẹ̑)
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombica: Zdravi sendviči so pripravljeni z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke – po možnosti s semeni – in ne iz bele pšenične moke E ← it. bombetta, prvotno 'bombica', iz (↑)bómba
bómbicaSSKJ -e ž (ọ̑)
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombeta: Na segreti ponvici na suho prepražimo na drobne kocke narezano polnozrnato bombico E (↑)bómba
borélija -e ž (ẹ́)
1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
borelióza -e [borelijoza] ž (ọ̑)
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za boreliozo; Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva E ← nlat. borreliosis iz ↑borélija
bosánščina -e ž (ā)
bosanski jezik: prevajati v bosanščino; Bosanščina ima to sposobnost, da omehča tudi najbolj zlobne dovtipe E (↑)bosánski
bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'
božíčnicaSSKJ -e ž (ȋ)
1. denarni dodatek, ki se izplača delavcu ob koncu leta kot nagrada za delovno uspešnost, poslovni uspeh: izplačilo božičnice; Večina božičnic je bila izplačana kot del plače, s čimer so v sindikatih še posebej zadovoljni
2. prireditev z božično obarvanim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: Pred polnočnico bi mladi naše župnije radi pripravili božičnico E (↑)božíčen
bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E ← agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja
bránost -i ž (á)
število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran: padec branosti; raziskava branosti; Na podlagi suhoparnih podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverjam svoja lastna mnenja o medijih E (↑)bráti
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
brisálkaSSKJ -e ž (ȃ)
ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka
búkla -e ž (ȗ) pog.
knjiga: In obsedeli sva doma kot dve stari, vneto beroči dami, vsaka s svojo buklo E (↑)búkve
bulímičarka -e ž, člov. (í)
ženska, ki ima bulimijo: Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti E ↑bulímik
bulimíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
búrka -e ž (ȗ)
1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči
2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
butálščina -e ž (ȃ) ekspr.
neumno ravnanje ali vedenje: Vse to njihovo početje je butalščina E (↑)butálski
CD-plôšča -e in plôšča CD -e -- [cẹdé-plôšča] ž (ẹ̑-ó)
1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Trio bo predstavil pesmi, ki so v prvi polovici januarja izšle na CD-plošči
2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Posnel je več kot trideset CD-plošč in pripravil številne radijske posnetke E ↑CD + (↑)plôšča
cedêjka -e ž (ȇ) pog.
1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Obiskovalci dobijo ob vhodu vodič v obliki cedejke in dvanajst gledaliških listov
2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), zgoščenka (2): S slušalkami na glavi med ogledom poslušajo cedejko E univerbizirano iz ↑CD-plôšča
celiakíja -e [celijakija] ž (ȋ) med.
kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten: bolehati za celiakijo; bolnik s celiakijo; V zadnjih desetletjih ugotavljamo čedalje več celiakije pri starejših otrocih in pri odraslih E ← nlat. coeliacia iz gr. koiliakós 'črevesni, trebušni' iz koilía 'črevesje, trebuh'
cêljščina -e ž (é)
za Celje značilna govorica: Profesor je prijazen in ljubezniv mož in njegova mehka celjščina ga dela še bolj simpatičnega E (↑)cêljski
centrístka -e ž, člov. (ȋ) polit.
ženska, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: Med kampanjo se je družil z močnimi ženskami, denimo s centristko Simone Veil, bojevnico za legalizacijo splava v Franciji E ↑centríst
certifikácija -e ž (á)
strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certificiranje: certifikacija izdelkov; postopek certifikacije; Udeleženci seminarja so razmišljali, kako vzpostaviti sistem evalvacije, certifikacije in mentorstva vzgojiteljem in učiteljem E ← nem. Zertifikation iz certificírati, ↑certificíranje
címra -e ž, člov. (í) pog.
sostanovalka, navadno v dijaški ali študentski sobi: Zaradi študija je zapustila rodni Maribor in z dvema cimrama živi v Ljubljani E ↑címer
citátnost -i ž (ȃ)
1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo
2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila E (↑)citáten
citíranost -i ž (ȋ)
kazalec uspešnosti avtorja, dela glede na pogostnost citiranja: citiranost člankov; indeks citiranosti; Mednarodna odmevnost njegovega dela se kaže v bogati citiranosti in več kot 50 vabljenih predavanjih E (↑)citírati
creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med.
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
cvičkaríja -e ž (ȋ)
promocijski in turistični festival, kjer predstavljajo etnološke in enološke značilnosti Dolenjske: Prvo dejanje letošnje cvičkarije, ki je na prizorišču kostanjeviškega otoka potekala ta konec tedna, je bila slavnostna otvoritev cvičkove vinske kleti v cistercijanskem samostanu E (↑)cvíček
čabáta -e in ciabatta -e cit. [čabáta] ž (ȃ)
nekoliko sploščen štirioglat manjši hlebček, narejen z olivnim oljem: K solati ponudimo čabato ali lepinje E ← it. ciabatta, prvotno 'copata'
čága -e ž (á) pog., v štajerskem okolju
zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev: Čaga se je, kljub tisti dan slabemu vremenu, očitno zavlekla E ← hrv. čȁga, nejasnega izvora
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji
vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'
časôvnica -e ž (ȏ)
1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico
2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna
3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre
4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
částnica -e ž, člov. (ȃ)
članica poveljniškega vojaškega osebja: častnica Slovenske vojske; poklicne vojakinje in častnice; Vojakinje in vojaki, častnice in častniki prispevajo k mednarodnemu miru in varnosti E (↑)částnik
čefúrščina -e ž (ȗ) ekspr.
mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov iz nekdanje Jugoslavije: Čefurščina samo še začini zgodbo in ji vdahne pristnost E ↑čefúrski
čiváva -e ž (ȃ)
zelo majhen pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: kratkodlaka čivava; mladič čivave; Čivava je pameten, pogumen in učljiv kuža E ← agl. Chihuahua po imenu mehiške zvezne države Chihuahua
čokoládnica -e ž (ȃ)
prostor, obrat za izdelavo ali prodajo čokolade: odpreti čokoladnico; Obiskala je čokoladnico v Parizu in se tam naučila nekaj skrivnosti o izdelavi čokolade E (↑)čokoláda
črnogórščina -e ž (ọ̑)
črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
črnográdnja -e ž (ā)
gradnja, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; črna gradnjaSSKJ: legalizirati svojo črnogradnjo; preprečevanje črnogradenj; Najbolj kritične so črnogradnje in posegi v okolje zaradi ozkih interesov, ki prinašajo določeni skupini dobiček E iz čŕna grádnja
čvekálnica -e ž (ȃ) rač. žarg.
internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica: Na spletni strani najdete kopico različnih računalniških orodij, povezav do drugih zanimivih spletnih strani, forum, kjer lahko pustite svoje mnenje, čvekalnico E (↑)čvekáti
dárkerica -e ž, člov. (á)
pripadnica mlajše generacije, katere način življenja se kaže v oblačenju v črno: Televizijska voditeljica je razkrila, da je bila kot najstnica darkerica E (↑)dárker
debalkanizácija -e ž (á)
odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati
debatêrkaSSKJ -e ž, člov. (ȇ)
ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debatorka: Jaz sem sama bila v srednješolskih letih debaterka in vem, da ni enostavno E ↑debatêr
debátorka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debaterka: Državnega srednješolskega debatnega turnirja so se udeležile najboljše slovenske debatorke E ↑debátor
deblokáda -e ž (ȃ)
odprava, opustitev blokade: deblokada računa; Neko temno obdobje francoske zgodovine je moralo najprej postati del družbene zavesti, da je bila sodna deblokada sploh mogoča E (↑)de… + (↑)blokáda
dednína -e ž (í) biol.
celota dednih informacij živega bitja v genih; genom: Odkril je številne načine kontrole in številne molekule, vpletene v proces popravljanja poškodovane dednine E (↑)déden
deforestácija -e ž (á)
krčenje gozda: Odplavljanje je pospešila tudi deforestacija oziroma strohnenje korenin dreves in grmov E ← agl. deforestation iz (↑)de… + tvor. od forest 'gozd'
dehidríranost -i ž (ȋ)
stanje človeka, organizma po (pre)veliki izgubi vode: Zaradi popolne izčrpanosti in dehidriranosti je dobil izdatno infuzijo E (↑)dehidrírati
deindeksácija -e ž (á) ekon.
ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
dekánja -e ž, člov. (ā)
predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanka: dekanja fakultete; Dekanja je povedala, da jim je uspelo v fakultetne programe vnesti odprtost (samo letos je na fakulteti predavalo 66 zunanjih profesorjev), izbirnost predmetov, interdisciplinarnost in tutorstvo E po zgledu župánja iz (↑)dekàn
dekánkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ)
predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanja: dekanka fakultete za farmacijo; Dekanka je napovedala, da fakulteta po desetletju intenzivne rasti ne predvideva več širitve programov in vpisa, temveč le kakovostno rast E (↑)dekàn
dekomisíja -e ž (ȋ)
postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'
dekomunizácija -e ž (á)
odpravljanje politike, ideologije komunističnih režimov: proces dekomunizacije; Novi val dekomunizacije na Poljskem zajema čedalje širša družbena področja in sloje E ← rus. dekomunizácija, polj. dekomunizacja iz (↑)de… + tvor. od (↑)komunízem
dekriminalizácija -e ž (á)
1. prenehanje obravnavanja česa kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizacija marihuane; dekriminalizacija prostitucije; Treba je opozoriti, da dekriminalizacija, kot si to nekateri zmotno predstavljajo, ne pomeni tudi legalizacije prostitucije
2. prenehanje obravnavanja koga kot prestopnika, kriminalca: Naš namen je bil dekriminalizacija zasvojencev in uživalcev drog, ker menimo, da gre za žrtve zlorabe drog, ki jih ni mogoče enačiti s preprodajalci oziroma kriminalci in jih enako kaznovati E ↑dekriminalizírati
delávnicaSSKJ -e ž (ȃ)
organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; dejavnica (2), workshop: likovne delavnice; otroške delavnice; ustvarjalne delavnice; Udeleženci posameznih delavnic so predstavili svoje delo na koncertih E (↑)délati
delílnica -e ž (ȋ)
kraj, prostor za razdeljevanje; razdelilnicaSSKJ, razdeljevalnicaSSKJ: delilnica hrane; delilnica metadona; Starejšo gospo je zanimal odpiralni čas delilnice oblačil, zato je uslužbenec poklical na Karitas in ji ponudil podatke E (↑)delíti
delohóličarka -e ž, člov. (ọ́)
ženska, ki je zasvojena z delom: Je deloholičarka, po značaju, kot pravi sama zase, je feministka, ki zavzeto in zagrizeno opravlja svoje delo E ↑delohólik
delohóličnost -i ž (ọ́)
zasvojenost z delom; deloholizem: Zaradi deloholičnosti je izgubil družino E ↑delohóličen
demistifikácija -e ž (á)
odprava, odstranitev mističnosti s česa: demistifikacija droge; demistifikacija medijev; Osebni računalniki so dočakali in doživeli popolno demistifikacijo E (↑)demistificírati
demonopolizácija -e ž (á)
odprava monopola: Zaradi demonopolizacije vodilne družbe pričakujejo hudo konkurenco, vsaj tri do štiri močne tekmece E (↑)demonopolizírati
démorazlíčica -e in démo razlíčica -- -e ž (ẹ̑-ȋ)
demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demoverzija: Na mobilniku si lahko ogledate videopredstavitve in demorazličice iger E ↑démo... + (↑)razlíčica
démovêrzija -e ž (ẹ̑-é)
demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demorazličica: demoverzija programa E po zgledu agl. demo version iz ↑démo... + (↑)vêrzija
destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
dételjicaSSKJ -e ž (ẹ́)
kar je po obliki podobno deteljici, trojni ali četverni pentlji: Tretji celjski avtocestni priključek je zasnovan kot polovična deteljica E (↑)dételja
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
devetlétka -e ž (ẹ̑)
devetletna osnovna šola: program devetletke; uvedba devetletke; Med izbirnimi predmeti v devetletki je kar sedem tujih jezikov E univerbizirano iz devétlétna osnôvna šóla
devícaSSKJ -e ž, člov. (í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica, Poe riba, Marx in Freud pa sta bila rojena v znamenju bika E = stcslov. děvica, hrv. djèvica, strus. devíca, stčeš. děvice < slovan. *děvica iz *děva 'mlada ženska' < ide. *dhoh1i-u̯ah2 'doječa' iz korena *dheh1i- 'dojiti'
dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž (ọ̑-ȋ, í) biol.
nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; DNK: Dezoksiribonukleinska kislina je osnovna sestavina genskega materiala E po zgledu nem. Desoxiribonucleinsäure, agl. desoxyribonucleic acid iz (↑)dezoksi(dácija) + (↑)ribonukleínski in (↑)kislína
diabétičarka -e [dijabetičarka] ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima sladkorno bolezen: Pri 48-letni diabetičarki je bilo tveganje za srčni infarkt zelo visoko E (↑)diabétik
diabetologíja -e [dijabetologija] ž (ȋ) med.
veda o sladkorni bolezni: Na lanskem srečanju so si za glavno temo izbrali motnje hranjenja pri sladkorni bolezni, govorili pa so tudi o novostih s področja diabetologije E ↑diabetológ
dialektológinja -e [dijalektologinja] ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za dialektologijo; narečjeslovka: V času podiplomskega študija se je izobrazila kot dialektologinja, še posebej specializirana za delo pri lingvističnih atlasih E (↑)dialektológ
dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑)
1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti
2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti E (↑)dialóški
didžêjka -e ž, člov. (ȇ)
ženska, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: Ob desetih zvečer so prispeli v klub, kjer jih je pričakala znamenita didžejka E ↑dídžêj
dietétičarka -e [dijetetičarka] ž, člov. (ẹ́)
strokovnjakinja za dietetiko: Najnovejšo shujševalno dieto je ustvarila dietetičarka, vodilna strokovnjakinja s področja sredozemske, latinskoameriške in azijske prehrane E (↑)dietétik
dietologíja -e [dijetologija] ž (ȋ)
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ
diétoterapíja -e [dijetoterapija] ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje z dieto: Spregovoril je o metodi, ki jo s pridom uporablja tudi znotraj svojega celostnega terapevtskega programa, torej o dietoterapiji, samozdravljenju s prehrano E ← nem. Diätotherapie iz (↑)diéta + (↑)terapíja
digitalizácija -e ž (á)
1. pretvorba podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: projekt digitalizacije; Digitalizacija je drag postopek
2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: Po usmeritvah strategije razvoja bo letos izpeljana popolna digitalizacija telekomunikacijskega omrežja, ki jo bomo izvajali s postopno zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi E ↑digitalizírati
dískomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
nagnjenost k prekomernemu obiskovanju diskoklubov: Pisalo se je leto 1977 in diskomanija se je začela mešati z valom anarhističnega pankovskega gibanja E (↑)dísko + (↑)maníja
diskotékaSSKJ -e ž (ẹ̑)
nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskač: obiskovalci diskotek; Ko mladi ljudje ob sobotah zgodaj zjutraj odhajajo iz diskotek in se vračajo domov, je največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami E ← frc. discothèque iz disque '(gramofonska) plošča' + (↑)(biblio)téka
diskriminatórnost -i ž (ọ̄)
1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
diskriminíranost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje diskriminiranega: Diskriminiranost je bila vedno dvojna: v očeh drugih in samega sebe, svoje samopodobe E (↑)diskriminírati
diverzitéta -e ž (ẹ̑)
pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah; raznovrstnostSSKJ: Ena izmed možnih metod izbora, ki pa na Barju ne postreže z uporabnimi rezultati, daje prednost površinam z nadpovprečno diverziteto ptic E ← nem. Diversität ← lat. dīversitās iz dīversus 'različen'
dizájnerka -e ž, člov. (á)
ženska, ki daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalkaSSKJ: Mama je dizajnerka in ima v Moskvi atelje s 15 zaposlenimi, kjer kreira plesne obleke in elegantne večerne oprave, tudi za razne tamkajšnje slavne osebnosti E ↑dizájner
dojênčica -e ž, člov. (é)
deklica do prvega leta starosti: Mlajša hči si je pri 20. mesecu preprosto odpela pleničko ter jasno in odločno povedala, da pleničk ne bo več nosila, češ da ni več dojenčica E (↑)dojênec
dokapitalizácija -e ž (á) ekon.
vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
dolénjkaSSKJ -e ž (ẹ́)
dolenjska avtocesta med Ljubljano in hrvaško mejo: Od dolenjke se dokončno poslovimo v Poljanah, kjer zavijemo na levo E univerbizirano iz dolénjska ávtocésta
domijáda -e in domiáda -e [domijada] ž (ȃ)
športno tekmovanje slovenskih dijaških domov: Sinoči so se udeleženci domijade zbrali na družabnem srečanju v dijaškem domu v Kopru E (↑)dóm + (↑)(olimp)iáda
donácijaSSKJ -e ž (á)
1. kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donacija slik galeriji; donacija v višini sto evrov; Donacija predstavlja približno petino cene za nakup dializatorja
2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; doniranje (2): Zakon določa, koliko otrok sme največ priti na svet s celicami ene darovalke, ne omejuje torej števila samih donacij jajčnih celic, temveč število otrok – več kot šest naj jih ne bi bilo E ← lat. dōnātiō iz ↑donírati
donátorka -e ž (ȃ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: država donatorka; Danska, Norveška in Švedska so največje donatorke pomoči revnim in glede na velikost svojih gospodarstev močno odstopajo od evropskega povprečja E (↑)donátor
dónorka -e ž (ọ́)
1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke
2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
dóša -e ž (ọ́) v ajurvedi
vsaka od treh vitalnih energij v telesu: S kombinacijo ustreznih jedi vplivamo na pospešeno ali zmanjšano delovanje notranjih organov in posameznih doš E ← stind. doṣa
dovóznica -e ž (ọ̑)
dovozna cesta: Na levem bregu bodo križišče dovoznice na most in Gosposvetske ceste preoblikovali v rondo, ki naj bi rešil tudi vprašanje kolesarskega prometa E univerbizirano iz dovózna césta
drúgorazrédnost -i ž (ū-ẹ̑)
lastnost, stanje drugorazrednega: občutek drugorazrednosti; Nihče nima pravice verujoče katoliške večine potiskati v brezpravnost in drugorazrednost E (↑)drúgorazréden
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov
2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka
dvigálkaSSKJ -e ž (ȃ)
tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugo tipko izvede drugotno funkcijo te tipke; shift: držati dvigalko; Ko pritisnemo dvigalko, se v spodnjem oknu prikaže ustrezni razpored tipkovnice, enako velja za druge pomožne tipke (Alt, Ctrl, Command in Caps Lock) E (↑)dvígati
dvójčicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̄)
ženska, rojena v astrološkem znamenju dvojčkov: Po horoskopu je dvojčica E ↑dvójček
dvópasôvnica -e ž (ọ̑-ȏ)
dvopasovna cesta: stara dvopasovnica; Avgusta bodo predvidoma odprli za promet prenovljeno dvopasovnico med Hajdino in Ptujem E univerbizirano iz dvópasóvna césta
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
ébola -e ž (ẹ̑)
1. med. virus, ki povzroča hemoragično mrzlico: Raziskave virusa ebola odpirajo povsem nova obzorja
2. hemoragična mrzlica, ki jo povzroča virus ebola: Zaradi bojazni, da je zbolel za ebolo, so ga prepeljali na posebni oddelek berlinske klinike, kjer je bil nekaj dni v karanteni E po reki Ebola v Zairu, kjer je bil prvi leta 1976 prvič opisani primer bolezni
egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ)
pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
ehinacêja -e ž (ȇ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: škrlatna ehinaceja; Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok rastline E ← nlat. echinacea ← tvor. od gr. ehĩnos 'jež' + (↑)(pan)acéja
ékokmetíja -e in éko kmetíja -- -e ž (ẹ̑-ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekološka kmetija: Ekskurzija bo v soboto, udeleženci pa si bodo v Celovcu ogledali še ekološko trgovino, ki jo upravlja 30 ekokmetij E ↑éko… + (↑)kmetíja
ekológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za ekologijo: Študirala je v Ameriki in doktorirala iz fizike, pri petdesetih pa je bolj znana kot učiteljica, ekologinja, feministka in – kmetica E (↑)ekológ
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1364 zadetkov.