ž predl. 1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19 2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mrskóuča tudi merskóuča -e ž zoprnost, grdoba: Brez grejha mrſzkoucse BKM 1789, 191; Mojo vnougo mrſzkoucso BKM 1789, 208; vnikakvoj merſzkoucsi, nej ſzem tebé odvrgao BKM 1789, 336
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
práh tudi práih -a m 1. prah, zelo drobni delci snovi: Da bi prekléti teliko Lejt trpeli, Kak je práhá nakli BKM 1789, 453; I prájh ſzo metali na glavé ſzvoje KŠ 1771, 800; Kak vöter noſzi prájh dalecs od zemlé BKM 1789, 186; i práh csi vouki mám BKM 1789, 201; Molte vszi vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10 2. zdrobljeni delci česa: Ž njénoga skorja se naprávi práh AI 1878, 52; i zgoro je te áldov z-drvmi, z-oltárom, ſzprahom vrét KM 1796, 76 3. zemlja, prst, minljivo človeško življenje: dai ſze naiti Meni ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Prájh bodes KŠ 1754, 75; Bo'se! ka ſzam jaſz zemla, prájh, i pepéo KM 1783, 180; Tejlo iſztina, kaj ſzprlmej, More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7; Stere nász, práha szini Ednôk vsze tálnike vcsini KAJ 1848, 109; te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; Moreſze i néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
živát -i ž perutnina: deca, 'zivát pomôcs iscse AIP 1876, br. 3, 1; pérje, ár so ž nyim živáti največ pokrite AI 1878, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Aleksàndria -e ž Aleksandrija: v-Alexandrio KŠ 1771, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álfa ž neskl. alfa: ja ſzam Alfa i Omega KŠ 1771, 768
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álmošnja -e ž miloščina: álmosnya se deli SM 1747, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Amèrika -e ž Amerika: vu Americo KŠ 1771, A5b; Amerika KM 1790, 8; Gdare szo krumpise z-Ámerike v-Europo prineszli KAJ 1870, 154; v-Ameriki toliko prpôvalo AI 1875, 8; v vroči kraji Amerike AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ána -e ž Ana: Anna ABC 1725, A3a; Anna prorokojcza KŠ 1771, 170; ſz. Anna KM 1783, 79; Anna je k-lôgi odbejžala BJ 1886, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Antiòhija tudi Antiokíja -e ž Antiohija: Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie KŠ 1771, 157; odnet pa vu Antiokío Pizídie KM 1796, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
àpatica -e ž redovnica, nuna: Apaticza KOJ 1833, 150; vnougih klostrov za Benediktinare, ino Apatice KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apatníja -e ž opatija: Apatnija v Boreczi KOJ 1914, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Arábija -e ž Arabija: gora Sinajſzka je vu Arábii KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Arimatía -e ž Arimateja: cslovik od Arimathie KŠ 1771, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
armádia -e ž armada: Czaszar z-armádiov szvojov pride KOJ 1848, 22; zevszov nezmernov armádiov KOJ 1848, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Àtelkuza -e ž Etelköz: Veliko jih je v-Atelkuzo, tou je tou: v-zdájno Valakio, Moldavio, i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bàba -e ž 1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b 2. babica: po babo bezſo AIP 1876
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bàbica -e ž babica, stara mati: Bábica je beté'zna AIN 1876, 15; Dedek ino babica BJ 1886, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bàjca -e ž rudnik: zbajczami bogati záton KŠ 1771, 765; nablüzi le'zécso kameno bajco vu Máriadôli KAJ 1870, 80; Ország ima bajce AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bànda -e ž banda, drhal: je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bánta -e ž krivda, napaka: vnouge bánte, vnoga pomenſánya vu ſzebi nahájamo TF 1715, 7; Te neverni doſzta bánte ma SM 1747, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárda -e ž tesarska sekira, bradlja: z szekerami i z bárdami TA 1848, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárka -e ž barka: i napravo je bárko KŠ 1771, 691; Noe bárke dveri ti ſzi BKM 1789, 4; vu Bárko vzéte ſztvári KM 1796, 11; Noeva bárka KŠ 1754, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bášta -e ž utrdba, trdnjava: ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile KM 1796, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bátrivnost -i ž 1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5 2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bátrivost -i ž pogum, hrabrost, prevzetnost: naj me mirovna mojega tejla bátrivoſzt ne obvzeme KŠ 1754, 227
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bavárija -e ž Bavarska: (Otto) sze je v-szvojo Bavárijo prikláto KOJ 1848, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bavárkinja -e ž Bavarka: Nyegova 'sena Bavarkinya KOJ 1848, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bèatriksa -e ž Beatrica: z-podmitanov Kraliczov Beátrixov KOJ 1848, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bèčka -e ž 1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28 2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedàča -e ž neumna ženska: bedáka i bedacso v-migi szpoznajo KOJ 1845, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bèdra -e ž bedro: Nôga sze doli do kolena bedra zové KAJ 1870, 35; Bédra KMS 1780 47; csrvou, i bedré z meda KM 1796, 78; na bedráj ſzvoji KŠ 1771, 802
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belìčica -e ž jajčece: Csi szi belicsice vözle'zé KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bélika -e ž bela žival: Za nyôv ide bêlika KAJ 1870, 171
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belójna -e ž beločnica: belojna nyihovi ôcsi KAJ 1870, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Benétke Benétk ž mn. Benetke: naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Berdenìca -a ž ženska oblika priimka Berden: Berdenicza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bergjùše -ùš ž mn. breguše: kak nemske bergyuse (kranjszke plundre) KOJ (1914)
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Betánia -e ž Betanija: vö je ſou zmeſzta v-Bethánio KŠ 1771, 69; Gda bi pa bio Jezus v-Bethánii KŠ 1771, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
betežlìvost -i ž bolehnost: Nega ni bete'zlivoſzti, Szaboſzti BRM 1823, 244
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
betéžnost -i ž bolezen: ka sze dugo trpécse bete'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; za volo szvojga bete'znoszti AIP 1876, br. 7, 7; Csi beté'znoszt vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Betfága -e ž Betfaga: I gda ſze pribli'závajo v-Bethfágo KŠ 1771, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bethabára -e ž Bethabara: Eta ſzo vu Bethabari vcsinyena KŠ 1771, 266
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bethésda -e ž Betesda: jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bètva -e ž betev: tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Betzájda -e ž Betzajda: jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; priſao je vu Bethſajdo KŠ 1771, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìblija -e ž biblija: Szvéto Piſzmo ſze i Biblia zové KŠ 1754, 1; ſzo doubili Deacsko czejlo Biblio KŠ 1771, A5a; Dalmatina Juri i czejlo Biblio obrné Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bilìca -e ž jajce: Ali csi proſzi biliczo KŠ 1754, 154; i z-bilicz vſzáke féle hráne zdr'sávamo KM 1780, 55; eden korbeo bilicz SIZ 1807, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
biloléjna -e ž galun: Bilolejna KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìrka -e ž ovca: Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìrovíja -e ž sodišče: sze more birovii krajine naznánye dati AIP 1876, br. 10, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistrína -e ž bistrost: Bisztrina povoudni tvoje BKM 1789, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistróča -e ž hitrost: je nyegova ládja z-vetra bisztrôcsov tekla KAJ 1870, 92; Eto sze zvelkov bisztrôcsov zgodi AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bitínija -e ž Bitinija: ka je v-Bithynii 73. leta premino KŠ 1771, 158; med Kapadocziov Bithyniov bodoucso dr'zélo KŠ 1771, 554
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bítva -e ž bitka: ino sze priprávla k-velikoj bitvi KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bižíca -e ž kamela: bi'zicze z-Midie i z-Eſe KŠ 1771, 814
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslòvnost -i ž blagoslov: Ti ſzi mi bio radoſzt, v-histvi blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 423; Za ſzvêta blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blànja -e ž deska: med dve ocelne blanye sze sztiszne AIP 1878, br. 9, 6; szo po vküp zbitih blanyaj ropotali KOJ (1914), 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blànjica -e ž deščica: je z-borovimi blanyicami vszeokôli zaopásejo KAJ 1870, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blazìna -e ž pernica: Pulvinarium. Blazina KMS 1780, A8b; Naj bode miloſcsa tvoja, Eto noucs blazina moja BKM 1789, 393; Nemárnoſzt je pa práznoſzti blazina BRM 1823, 355; blazina KOJ 1833, 154; I trda zemla mi je blazina KAJ 1870, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blazìnica -e ž blazinica: Tvoje ſzvilene blazinicze BKM 1789, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bláznost -i ž 1. norost, nespamet: vnouga piſzma te na bláznoſzt obrácsajo KŠ 1771, 423; z-velikim ſpotom, i z-blaznoſztyom napunyena KM 1783, 64; za volo bláznoſzti moje TA 1848, 31 2. bogokletje: Niháj tá tou bláznoſzt BKM 1789, 450; Ar rejcs kri'za teim, ki ſze ſzkvarijo, je bláznoſzt BKM 1789, 491; Jezus je trpo bláznoſzti KMK 1780, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bléka -e ž trebuh: Vu tom je 'zalôdec i bléka (bónya, trobüj) KAJ 1870, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blísčava -e ž bleščava: Od bliszcsave pred nyim szo obláczke razegnáni TA 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blískanjca -e ž bliskanica, bliskanje: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo KŠ 1771, 203; I od toga králeſzkoga ſztoucza ſzo vö sle bliſzkanycze KŠ 1771, 774; i vcsinyene ſzo bliſzkanycze KŠ 1771, 787; pren. Vgáſzi 'ze ſzrd tvoj zbliſzkajczom BKM 189, 351
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bližína -e ž bližina: V bližini začüjemo pokanje AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blóda -e ž blodnja: Vola nam naj csiszta bode Od vsze rú'znoszti i blôde KAJ 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blódnost tudi blóudnost -i ž zmota, hudobija: Da ne bodo vmeni bloudnoſzt BKM 1789, 128; bloudnoſzt KOJ 1845, 175; Blôdnoszt nepotere nyega vere KAJ 1848, 10; Scséjo náſz zapelati vbloudnoſzt KŠ 1754, 174; od vſzáke blôdnoszti BRM 1823, 2; ſzpádnejo vu bloudnoſzt KŠ 1771, 442; naj zbloudnoſztyov ti hüdi vö ne ſzpádnete KŠ 1771, 723; Ah nori! ſzlejpa bloudnoſzt KM 1783, 286; Kossuth za Deákovo blôdnoszt právi AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bnja -e ž trebuh: 'zaloudec i blêka (bönya, trobüj) KAJ 1870, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bodóust -i ž navzočnost, bivanje: Tvoja zmenom bodouſzt, ſzpune vüpaznoſzti SŠ 1796, 85; najzvejsztsenoga dogoványa v-accusativusi bodouszt KOJ 1833, 58; Geto dugoványi zvün bodouszti tüdi ládanye priszvájamo KOJ 1833, 123
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogabojàzen -zni ž bogaboječnost: Bogá-bojazen je zacsétek modrôszti TA 1848, 94; tu más sôlo bôgabojazni KAJ 1848, 304; büdi me na vüpazen, I sztálno bôgabojazen KAJ 1848, 111; navcsim vász bogábojazen TA 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogabojàznost -i ž bogaboječnost: Ka ſze dáva tebi vBogábojaznoſzti BKM 1789, 237; Bogá-bojaznoſzti nám lejpo példo oſztavo KM 1796, 65; bôgabojaznoszti Odicseno példo vszem dao KAJ 1848, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bogarodíca -e ž Bogorodica, Kristusova mati: odicsena Bogá-Rodicza KM 1783, 170; Szvéta Bogá Rodicza KM 1783, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogátost -i ž bogatost: Posténoszt-bogátoszt AIP 1876, br. 10, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogíca -e ž boginja: nyihove Szerápis Bogicze KŠ 1771, 101; velike Bogicze Diáne KŠ 1771, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bogojína -e ž Bogojina, kraj v Prekmurju: Bogojína KOJ 1848, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bogolǜbnost -i ž bogoljubnost: da Küzmics Miklosi, bogolübnoszt z csela szija KOJ (1914), 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojàzen -zni ž bojazen, strah: ſzmertna bojazen ne preobláda SM 1747, 58; Okoul’ náſz je vſzigdá bojazen SŠ 1796, 24; Vasa bojazen BKM 1789, 94; Bojazen Bôga KAJ 1848, VI; ſzi mené obarvo od bojazni BKM 1789, 370; Ga vsze cseszti z-bojaznov KAJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojàznost -i ž bojazen, strah: Bojaznoſzt Goſzpodna KMK 1780, 19; Bojaznoſzt Goſzpo-dna BKM 1789, 3; Bojaznoſzt Goſzpodna BRM 1823, VI; bojaznoszt KOJ 1833, 156; utvoioi bojasznoszti ABC, A7b; vu Bogá bojaznoſzti KŠ 1754, 158; Od bojaznoſzti pa nyega KŠ 1771, 97; V bojaznoſzti BKM 1789, 130; vu Bogá-bojaznoſzti SIZ 1807, 10; I z-bojali ſzo ſze zbojaznoſztyov velikov KŠ 1771, 114; Naj z-Bogá bojaznoſztyov KMK 1780, 87; Iscſi záto z-bojaznosztyom KM 1783, 202; Erjüje vrág zbojaznoſtyom BKM 1789, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bojovína -e ž vojni davek: na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; escse i bojovino engedüje KOJ 1848, 46; za bojovino terjati KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolèst -i ž bolečina: gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolèzen -zni ž bolečina: bolezen ſzerczá cslovecſega TF 1715, 35; ſzrczna bolezen KMK 1780, 71; Kelko bode mogao bolezni te'zi KAJ 1780, 52; bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; betege naſſe je on pretrpo i bolejzni naſſe KŠ 1754, 107; eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143; vſze bolezni SŠ 1796, 28; Trpi za náſz bolezni BKM 1789, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolèznost -i ž 1. bolezen: kralice boleznoszt AI 1875, kaz. br. 8 2. bolečina: Vtiſsi veliko boleznoſzt SM 1747, 63; 'zmetna ti je tvoja boleznoſzt KŠ 1754, 176; brezi boleznoſzti KMK 1780, 16; ſzrczá boleznoſzti KM 1783, 241; Nede boleznoſzti SŠ 1796, 6; kou ſzluge na boleznoſzt BKM 1789, 43; kou zboleznoſztyov ſzrczá ſzpoznati moremo KŠ 1754, 3b; zboleznoſztyom ſzva te iſzkala KŠ 1771, 172; z boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; zrázlocsnimi boleznoſztmi obvzéte KŠ 1771, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bolgárska -e ž Bolgarija: Boszna i Bolgárszka AIP 1876, br. 9, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Borèča -e ž Boreča, kraj v Prekmurju: Cérkve goriposztaviti v-Borecsi KOJ 1845, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
borítev -tve ž boj, bojevanje: Boritev szamo edno minuto trpelo AIP 1876, br. 10, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
borójca -e ž brinje: borojco zobati KAJ 1870, 148; Borojca má čarne jagode AI 1878, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòrovička -e ž brinjevec: z borojce palinko borovičko žgéjo AI 1878, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bòsnia -e ž Bosna: Boznio KŠ 1771, A5b; Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; Z-Bosnie Na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; V-Bosnii lidjé AI 1875, kaz. br. 3; zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòtra -e ž botra: Botri i Botre KMK 1780, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
botrína -e ž botrina, gostija ob krstu: na botrine Naj noszita vrtanke AIP 1876, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóuta -e ž trgovina: bouta KOJ 1833, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bòžika -e ž pikapolonica: Božika (a hétpöttös-böde) je okrogla, má erdéča krila s sedmimi piknjami AI 1878, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bráčka -e ž tesarska sekira: borovjé ali raszke z-osztrimi brácskami lepô vöpogládijo KAJ 1870, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bráda -é ž 1. brada, spodnji del obraza: Bráda KMS 1789, A7; za sztolom brado podpirati sze nedosztája KOJ 1845, 29 2. dlakava rast na obrazu: Dête scso za brado cukalo AI 1875, kaz. br. 7; po tühoj brádi KM 1790, 20; gouſzto dugo bradou je meo KŠ 1771, 432; ſzi je veliko bradou napravo KM 1890, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bradajíca -e ž bradavica: májo pávuki bradajice AI 1878, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brámba -e ž obramba: brámbe nevrejdnoga KOJ 1845, 58; po junácskoj brámbi KOJ 1848, 40; szo v brambo vzeli KOJ (1914), 150
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brána -e ž brana: Occa Brána KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Brándenburska -e ž Brandenburg: Branden-burſzka KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
braníca -e ž zaklonišče: ki szo v-ete branice pribej'sali KOJ 1848, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátja -e ž bratje: drága brátja SM 1747, 26; Moja bráttja BKM 1789, 67; brátja KM 1796, 118; Bráttya TF 1715, 6; drága brátya SIZ 1807, 6; za brátjo poſztavo KMK 1780, 26; brátyo lübte KŠ 1771, 707; znáncze zbrátjom BKM 1789, 367
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bràtovčina -e ž bratovščina: zdrü'ste sze v-Angyelszko Bratovcsino KOJ 1845, 89; Bratovcsine szo ponicsane KOJ 1848, 114
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brátva -e ž trgatev: Brátva BRM 1823, 436; brátva KOJ 1833, 174; Brátva KAJ 1848, IX, 357; bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; vrêmen brátve KŠ 1771, 70; vrêmen brátve KAJ 1870 28; brátvo domá oprávio AI 1875 kaz. br. 2; Po brátvi KŠ 1771, 853; pri brátvi vsze csiszto AI 1875, kaz. br. 8; sze k brátvi szprávla AIP 1876, br. 10, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bravétina -e ž svinina: Suilla Bravetina KMS 1780, A7b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brázda -e ž brazda: Brázda KMS 1780, A9; na ménſe brázde k-ſzejjanyi KM 1790, 66; Orzácske szo dúge brázde rezali TA 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Brčojca -e ž ženska oblika priimka: Börcsojcza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brèskev -kvi ž breskev: Perſica Brezkev KMS 1780, A9; Brezkvi z-Amerike AIP 1876, br. 9, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brežína -e ž hrib: V-dolinaj i v-bre'zinaj BRM 1823, 330
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brisàča -e ž 1. brisača: Kendö; briszacsa KOJ 1833, 162; je ſzbriſzácsov obdáni bio KŠ 1771, 305; faczalejge i brſzacse KŠ 1771, 401 2. namizni prtiček: sztolno briszacso [mizni prtiček] AIP 1876, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
britkóča -e ž 1. bridkost: Oh tu'zni dén, oh 'zalosztni! Britkoucſe pun i bolezni BKM 1789, 87 2. grenkost: sze neszmi brániti britkôcse AIN 1876, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brìtkost -i ž 1. bridkost: Vſzaka britkoſzt i csemér kraj bojdi od váſz KŠ 1771, 516; vu britkoſzti potrtoga ſzrczá KŠ 1754, 229; Zjocsom i zbritkoſztyom KŠ 1754, 25; kraj odloucsi Britkoſzti i tekoucse SŠ 1796, 6 2. grenkoba: vu britkoſzti 'zúcsa KŠ 1771, 365
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brítva -e ž britev: kak osztra britva TA 1848, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brkle -kel ž mn. burklje: Börkle KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
br̀nja -e ž cunja: Rongy; czota brnya, czapa KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brodnína -e ž brodnina: brodnine ali czelou doli, ali pa na nisisjo cejno szpravo KOJ 1848, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bròzda -e ž brzda: steri [konj] csobe sze z vüzdov i brozdámi zavreti morejo TA 1848, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
br̀v -i ž brv: Kí ſze ſzühne z-'zitka brvi BRM 1823, 248
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bùda -e ž Buda, del Budimpešte: Buda-Pest AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bùdimpèšta -e ž Budimpešta: V-Budimpešti BJ 1886, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bǜdina -e ž Budim: szvoje sztolno meszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Büdina KMS 1780, A2; V-Büdini KM 1790, 1; v Büdini AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bùha -é ž bolha: Buha KM 1780 S, A 2; búha KOJ 1833, 151; Esi se sliši buha AI 1878, 35; pren. edno buhou ti pregányas KM 1796, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bǜkev -kvi ž bukev: Fagus Bükev KMS 1780, A9; Bükev AI 1878, 46; pod ednov prhlávov bükevjov KAJ 1870, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bulgária -e ž Bolgarija: liki je i Bulgário 'znyim napuno KŠ 1771, A5b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bùnda -e ž kožuh, težka suknja: meszto posztele, na steroj v-bundo zagrnyen le'zê szpi KAJ 1870, 140; na bunde ko'ze dáva KAJ 1870, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bùtara -e ž butara: szo od szebe zlücsali lutheranszko butaro KOJ (1914), 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bǜtora -e ž jedila za porodnico: je z-ednov bütorov hitro sla SIZ 1807, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bzèkanca tudi bzèkanica -e ž brizgalka: Fecskendezö; bzekancza KOJ 1833, 156; Vizipuska, spriczkanicza, bzekanicza KOJ 1833, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cácavnost -i ž nežnost, občutljivost: Mo drágo czáczavnoſzt Oblák je 'se zakrio SIZ 1807, 60; Da neszpádne vu rú'zno czáczavnoszt KAJ 1848, 246
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
càglivost -i ž boječnost, malosrčnost: Kak za tebov vczaglivoszti omedlejvam KŠ 1754, 274; v-czaglivoszti, liki dejte omedlejvam KŠ 1754, 274
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cáglost -i ž obup: Od vtrágloszti, i czágloszti Oſzloubodi náſz KM 1783, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
calìna -e ž scalina: Vizellet; czalina KOJ 1833, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
casarìca -a ž cesarica: Czaſzaricza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cèdula -e ž listek: Tzédula; czedula KOJ 1833, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
céjlost -i ž popolnost, neokrnjenost: niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi i czejloſzti nemore dvojiti KŠ 1771, A3b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
céjna tudi céna -e ž cena, vrednost izražena v denarju: ſzreberni pejnez czejno KŠ 1771, 93; grob, ſteroga je küpo Ábraham zcejnom ſzrebra KŠ 1771, 360; Cêna zvéz. 24 kr. KAJ 1870, 3; cêna 3 frt 40 kr. AI 1875, kaz. br. 8; na visiso cêno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; pren. stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; Csi je Kriſztus czejna odküplenyá KŠ 1754, 114; ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; czejna drága BKM 1789, 101; Zdrágov czejnov BKM 1789, 294
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cepìka -e ž cepika, cepič: csiszti czepike KAJ 1848, 311
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ceremónia -e ž ceremonija, obred: opominanye ino czeremónia KŠ 1754, 188; Moj'zeſove právde i czeremonie zdr'závanye KŠ 1771, 555; z-vnougimi právdami, i czeremóniami navküpe KM 1796, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cèringa -e ž 1. preživnina: zejlo czeringo svojo KŠ 1771, 142 2. hrana za na pot: hrána Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dáo nyim czeringo SIZ 1807, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cérkev tudi církev -kvi ž 1. cerkev, stavba: Tak domá kako vczérkvi KŠ 1754, 28; na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 11; zvüna czérkvi BKM 1789, 50; I priſao je vu Dühi vczérkev KŠ 1771, 170; vu Cérkvi KOJ 1845, 6; Cérkve goriposztavili KOJ 1848, 10 2. Cerkev, skupnost vernikov: Mati Czérkev KŠ 1754, 7b; Czérkev Kerſchánſzka SM 1747, 37; Mati Czérkev KMK 1780, 20; Mater Czérkev KMK 1780, 7; od ſzvete Matere czirkvi TF 1715, 20; Materé Czérkvi KMK 1780, 6; ſzveto Mater Czerkev SM 1747, 44; Mater Czirkev SM 1747, 35; mater Czirkev ABC 1725, A5a; Mater Czérkev BKM 1789, 7; Mater Czérkev KM 1783, 113; vu ſzvétoi Materi Czirkvi TF 1715, 35; vu czérkvi KŠ 1754, 214; szvétoj Czérkvi TA 1848, 5; vtvojoj ſzvétoj Czirkvi BKM 1789, 37; Vörjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cérkvica -e ž cerkvica: czérkvicza krſztsánſzka BKM 1789, 322; czérkvicza krſzcsanſzka BRM 1823, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cèsta -e ž cesta, pot: ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; ceszta AIN 1876, 46; kak ti na czeſzti BKM 1789, 399; pren. na práve vore pout ino czeſzto TF 1715, 7; Czeſzto mojo opasuješ KŠ 1754, 88; jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; ceszto nájsli KOJ 1848, 7; pelaj po kſzebi czeſztáj BKM 1789, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cetrìba -e ž kit: liki je bio Jonás v 'zalouczi czet ribe KŠ 1771, 40; Hválte Goszpodna zemla, czetribe TA 1848, 119; Ti z-czet ribami ládas BKM 1789, 326
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cév -í ž cev: je s pükšinov cevjov cilo AI 1878, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Cezárea -e ž Cezareja Filipova: I vö je ſou Jezus i vucseniczke nyegovi vu mejſzta Czezáree Filippa KŠ 1771, 127; prisli ſzmo vu Czezário KŠ 1771, 407
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cífra -e ž okrasek: na dráge cifre nepotrosi KOJ 1845, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ciganìca -e ž ciganka: szo pogibelnejsi cigánje i ciganice KOJ 1845, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ciganíja -e ž zvijača, prevara: szama Ciganija KOJ 1845, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ciglénica -e ž opekarna: je nej pécs gorécsa Czigléncz na etom ſzvejti KM 1783, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cìmbole -ol ž mn. cimbale: csinyen ſzam brnécsi med, ali czinkajoucse czimbole KŠ 1771, 516; Vu ſznájsni czimbolaj BKM 1789, 6b; ſzo pa z-czimbolami KM 1796, 60; Hválte nyega zglasznimi czimbolami TA 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cìtara -e ž citre: te dicsim na czithari TA 1848, 35; pridoucſi z-ſzvojoj czitarov Dávid KM 1796, 55; ki ſzo na czitare igrali KM 1796, 10; Na czitaro je dobro znao igrati KM 1796, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
còmprnica -e ž čarovnica: pri bojdikaj czomprniczaj KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
comprníja -e ž čarovnija: czomprnija KŠ 1771, 568; Czompernija KOJ 1845, 106; nej ſzo ſze povrnoli niti zczomprnije ſzvoje KŠ 1771, 783; kákse comprnije delajo AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cóuna tudi cóna -e ž vzdevek, hišno ime: Kriſztus nyemi je i brati nyegovomi Jakubi eto czouno dáo KŠ 1771, 259; na oszmejávanye i czône TA 1848, 36; V-(..) ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Cr̀nagóra -e ž Črna gora: Crnagora ne ká'ze volo k-boji AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cùkerrèpa -e ž sladkorna pesa: to je ta cukerrepa AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvétnica -e ž cvetnica: odpri nam gori tvojo cvêtnico KAJ 1870, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čáča -e ž igrača: ſzvojega lona na dráge cifre, csácse i moske nepotrosi KOJ 1845, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čalaríja -e ž čaranje: nyegova csalaria KM 1783, 56; csalaria TA 1848; Compernia – csalaria AIP 1876, br. 8, 7; od vſze vraisje cſalarie TF 1715, 46; vraise csalarie ABC 1725, A5b; neigacsalarie SM 1747, 95; zevſzov cſalariov TF 1715, 43; ali zcsalariov TF 1715, 16; zevſzov cſalariov SM 1747, 42; zcsalariov noro KŠ 1771, 365
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čalárnost -i ž zvijačnost, varljivost: csalárnoszt ſatana KM 1783, 267; pela ta vraj'sa csalárnoſzt SŠ 1796, 39; szvéta csalárnoszt KAJ 1848, 118; Ino vraj'ze csalárnoſzti BKM 1789, 5; ne osztávis veliko csalárnoſzt SŠ 1796, 9; vu csalárnoſzti lüſztva KŠ 1771, 581; Z etaksov csalárnosztjov KOJ 1848, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čàpla -e ž čaplja: zagledno edno csaplo KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čárda -e ž čarda, samotna gostilna: Tü szo csádre KAJ 1870, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Čàrnagóra -e ž Črna gora: od Csarnegore poglavnikov AI 1875, kaz. br. 3; Szrbio i Csarnogoro dopunijo AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
časomìseo -sli ž sodobnost: po k-csaszomiszli primerjenih popravkaj KOJ 1848, 123
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čàta -e ž zaseda: Zaszedjáva na csataj TA 1848, 8; na csataj vmori TA 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čèdnost tudi čednóust -i ž pametnost, razumnost: csednoſzti Cántora BKM 1789, 240; sze csednoszti navcsiti KOJ (1914), 154; csednouſzt tejla je ſzmrt KŠ 1771, 464; ſzvojo csednouſzt KM 1796, 23; vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56; vu vſzoj modrouſzti i csednouſzti KŠ 1771, 574; Po csednouſzti KM 1790, 20; z szvojov csednosztjov KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čelǘst tudi čalǘst -i ž čeljust: Cselüſzt KMS 1780, A7b; cselüſzti mojoj KŠ 1754, 4; me vcsi, Na greh ſcsalüſztami BKM 1789, 386
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čemérnost -i ž jeza, slaba volja: Znaménje tomi betegi je čemernost AI 1878, 8; v gorecsoj csemérnoszti ode prejk Mure KOJ (1914), 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čéra -e ž okras: Kerſzt ſzvéti neije leprai cſéra TF 1715, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
černjé -óv ž mn. nožev držaj: zbêlimi černyámi BJ 1886, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čést -i ž čast: Cséſzt hisnikov SM 1747, 37; naſſa cséſzt KŠ 1754, 105; Cséſzt duſevni paſztérov KŠ 1771, 21; Csészt Jezusi KAJ 1848, 9; ſze zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; Cséſzti ſzveczke dika SM 1747, 77; ne dám moje cséſzti KŠ 1754, 150; Od zacsétka cséſzti Ivanove KŠ 1771, 172; czérkevne cséſzti BKM 1789, 3b; more szcsészti doli povedati AI 1875, kaz. br. 2; Vtoj cséſzti KŠ 1754, 105; Vkoj cséſzti KŠ 1771, 632; v-duhovnoj csészti KAJ 1848, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
četvéra -e ž četverica: dáo ga je ſtiri csetverám vitézov ſztrá'ziti KŠ 1771, 378
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čí čéri tudi čerí ž hči: ani Csi tvoja TF 1715, 14; Vupai ſze ſzinek (csih) SM 1747, 63; vupaj ſze csi KŠ 1771, 30; Csi KMS 1780, A9; csi erdélszkoga Glavara KOJ 1848, 10; tvoiega ſzina (csér) SM 1747, 63; králeszko csér KOJ 1848, 5; cserí zadoubili KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čìga -e ž vzvod: i na csigi (z-sterov sze medina vövlácsi) KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čìpka -e ž čipka: kak da bi z-csipkmi zarobleno bilô KAJ 1870, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čìstina -e ž čistina, jasa: li odva nacsisztini AIP 1876, br. 7, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čístost -i ž čistost: csisztoszt AIN 1876, 28; csisztoszt szvojga szrczá zgübiti KOJ 1845, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čistóuča -e ž 1. čistoča, stanje brez umazanije: Notrejsnyo i vünejsnyo csiſztoucso KŠ 1754, 45; rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6 2. čistost: Csiſztoucsa i pravicza obdersio mené SM 1747, 94; nyegova cſiſztoucsa KŠ 1771, A3a; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; k vretini vſze cſisztoucse KŠ 1754, 234; vu cſisztoucsi nyemi ſzlu'zijo KŠ 1754, 220; zſzrameslivoſztyov i zcsiſztoucsov KŠ 1771, 636
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čìzma tudi čìžma -e ž škorenj: veliko 'zúto csizmo vido KAJ 1870, 117; Moje csizme bi ji velke bilé KAJ 1870, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čòba -e ž 1. živalska ustnica: csoba KOJ 1833, 172; szpôdnya csoba KAJ 1870, 32; steri csobe sze z vuzdov zavrêti morejo TA 1848, 24 2. ustnice, usta: erdécse csobe KAJ 1870, 92; csobe do modre AI 1876, br. 5, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Čòba -e ž Nemescsó, kraj na Madžarskem: Csoba blüzi Kószega KOJ 1848, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čòbica -e ž majhna ustnica, usteca: Csobicza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čònta tudi čùnta -e ž kost: Csonta KMS 1780, A7b; Edna csonta je nej vmeſzti BKM 1789, 68; Turen z-Csonte elefantove KM 1783, 87; moie csonte ſzo ſze preſztrasile ABC 1725, A8a; csonte moie SM 1747, 95; Primi csonte mojega tejla KM 1783, 5; ešče čonte razgrzé AI 1878, 20; szvoje lagoje csunte AIP 1876, br. 8, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čòntica -e ž koščica: Obarje mi vſze csonticze BKM 1789, 411; Obarje mi vſze csonticze SŠ 1796, 144; Čonte i čontice májo ribe AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čr̀čavka tudi čèrčavka -e ž sodra: Csrcſavko ſzejas goſztou BKM 1789, 350; Z-oblákov ide dežč, snejg ino toča, čerčavka BJ 1886, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čréda tudi čréjda -e ž čreda: velika csrejda ſzviny KŠ 1771, 115; csrejda KOJ 1833, 177; csrêda AI 1876 N, 10; varjüje čredo AI 1878, 7; Pazite i na vſzo csrejdo KŠ 1771, 406; pren. i bode edna csrejda KŠ 1771, 300; bodoucso csrejdo Bo'zo KŠ 1771, 712; csrêda jezusova KAJ 1848, III
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
črèpnja -e ž črepinja: csrepnya KOJ 1833, 177; kak csrepnya TA 1848, 17; je z-csrepnyami KM 1796, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
črèšnja -e ž češnja: Csresnya KMS 1780, A9; Csresnya KAJ 1870, 128; Črešnja AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čr̀kanca -e ž ivje, sren: Zúzmara; csrkancza, innye, szren KOJ 1833, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čǜda -e ž čudež: náj vecs csüd nyegovi KŠ 1771, 36; na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; poſzvedocso zcsüdami KŠ 1771, 673; z-csüdami oznányenoga KOJ 1845, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čǜdnost -i ž čudežnost, čudovitost: têla cslovecsega ſzpráva 'ze ká'ze csüdnoſzt BRM 1823, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dáča -e ž davek: Dácsa KMS 1780, A2; dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; niti dácse KŠ 1754, 219; Od Czaſzarove dácse KŠ 1754, 238; jako veliko dácso KŠ 1754; zvelikimi dácsami AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dačopoberávnija -e ž davkarija: more sze pri pri dácsopoberávniji notri povedati AI 1875, br. 1, 5; br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dačopotròšnja -e ž potrošni davek: dácso-potrosnya tudi austriánczi notri beréjo AIP 1876, br. 5, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dalečína -e ž daljava: Dalecsina KAJ 1870, 92; eden dén 30 mile dalečine obhodi AI 1878, 18; Dalecsino dve etaksi vör KAJ 1870, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dalína -e ž daljava: šterk zdalíne nezájpriletí BJ 1886, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Dalmácia -e ž Dalmacija: Horvacskiország i Dalmácia KAJ 1870, 162; vſzo Dalmátzio KŠ 1771, A5b; vſzo Dalmátzio KŠ 1771, 652; gor vu Dalmacio KOJ 1848
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dárda -e ž sulica: Vzemi dárdo TA 1848, 27; zdárdov ſzvojov KŠ 1771, 330; czveke zdárdov BKM 1789, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
darežlìvost -i ž darežljivost: z-etov oszebujnov dare'slivosztjov KOJ 1848, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
darovìtost -i ž darežljivost: Darovitoſzt pred Szkopouſzt KMK 1780, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dárovnost -i ž darežljivost: v-Bo'zoj dárovnoſzti BRM 1823, 131; dárovnoſzt BRM 1823, 439
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dávka -a ž obrok, porcija: goszpod szi edno dávko pecsén dá vöprineszti KAJ 1870, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèca -é ž otroci: dobra decza TF 1715, 29; drobna decza SM 1747, 1; za droubne Deczé volo TF 1715, 1; diczé tvoje golouto KŠ 1754, 267; diczé vmárjanyá KŠ 1771, 6; máloi Deczi TF 1715, 8; ſzvojoj deczi SM 1747, 73; detzi nazvescsávati KŠ 1754, 103; deczi vaſoj KŠ 1771, 22; detzo, nyive KŠ 1754, 85; zdiczouv botri do vodé KŠ 1771, 407; zvasov deczov BKM 1789, 6b; zdevéterov decôv AIP 1876, br. 1, 6; Da doszta dêc máte AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dečaríja tudi dečeríja -e ž otročarija: po táksi decseriaj KM 1790, 20; navolivsi sze decsárije té KOJ 1848, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèčica -e ž otročički: czeczátja decsicza KŠ 1771, 339; tvoja decſicza BKM 1789, 181; za decsicze gori zhránenye BKM 1789, 267; ne bránte decsiczi kmeni priti ABC 1725, A6b; ſzvojo decsiczo vö dejvati KŠ 1771, 360
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déjsna tudi désna -e ž 1. desnica: ka csini dejſzna tvoja KŠ 1771, 18; zdejſzne moje KŠ 1771, 673; zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; na ſzvojo dejszno KM 1783, 53; na dejſznoj tvojoj KŠ 1771, 66; zdejſznov ſzvojov KŠ 1771, 356 2. desna stran: Deli z-dêsznov lübézni KAJ 1848, 141; Csi z-dêszne pise veter KAJ 1870, 144
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déjva -e ž 1. devica: dejva bode noſzécsa KŠ 1771, 6; Dejve Marie KŠ 1754, 227; Dejve Marie KM 1783, 37 2. dekle: kak noure dejve, doklam nám vlejéjo BKM 1789, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèkla -e ž dekla, služabnica: Dobra Dekla KM 1790, 40; dekla, slü'zbenica AIN 1876, 17; zdr'zi ſzvojo deklo KŠ 1771, 504; edna zdekéo toga viſenyega popa KŠ 1771, 150
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
deklìčina -e ž dekle, deklica: ſze je vecs dobra navcsila ta deklicsina KM 1790, 60; k deklicsinam pa deklicsko KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
deklíčka -e ž dekle, deklica: gori je ſztánola ta deklicska KŠ 1771, 30; ta diklicska KŠ 1771, 326; szirmasko deklicsko KAJ 1870, 61; edna deklička BJ 1886, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
deklìna -e ž dekle: deklina KOJ 1833, 164; ta deklina AI 1875, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèlavnica -e ž delavnica: delavnicza KOJ 1833, 166; Rokodelavci vu delavnicaj delajo BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèlavnost -i ž delavnost: delavnoſzt BRM 1823, VII; Delavnoszt KAJ 1848, V; neotrüdlive delavnoszti KOJ 1848, 22; po csednoszti ino delavnoszti KOJ (1914), 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèlba -e ž delitev: Od delbe talentumov KŠ 1771, 83; naj bi delbo prektáto KOJ 1848, 21; V-delbi bratov ne vkanim KAJ 1848, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèlinga -e ž delitev: delinga, deo KOJ 1833, 167
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
deníca -e ž danica: zorjánſzka zveizda (Denicza) SM 1747, 25; denicza gori zide KŠ 1754, 158; poboſznoszti denicza BRM 1823, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
déra -e ž razpoka, luknja: i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; i hüſa déra bode KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèra -e ž dnina: Z-derov nyim je iszkala krüh KAJ 1870, 21; Z-derov sze kocsárim szirmák KAJ 1870, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
desètina -e ž desetina: deſzetino dám zevſzega, ka ládam KŠ 1771, 231; deſzetino mrtelni lidjé jemléjo KŠ 1771, 681; Csi ſzo ſz-koj deſzetíno mogli dati KM 1790, 70; darüje Somogyszko deszetino KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
desètka -e ž desetak, bankovec: Deſzetka KM 1790, 94; tüdi sze edna deszetka plácsa AIP 1876, br. 8, 3; deszetko v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèska -e ž deska: ki na deſzkáj KŠ 1771, 427
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
désnica -e ž desnica: ſzedo na deſzniczo Bosjo SM 1747, 13; ſzedi ſzi na deſzniczo mojo KŠ 1771, 75; na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; abarui je deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; z-podignyenov deszniczov KOJ 1845, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dètelca -e ž detelja: Návadna travnikna detelca rasté AI 1878, 44; na jêsztvino detelco dene KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dètelja -e ž detelja: bogse z-deteljov vküpzmésati AIP 1876, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
detélka -e ž detel: Hücs, detélka, hücs KAJ 1870, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
devétina -e ž devetina: od szvojih kmetov Devetino terjati KOJ 1848, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
devìca tudi divìca -e ž devica: porodil sze ie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10; geto je Devicza Mária KŠ 1771, 260; od Devicze Márie TF 1715, 22; zdivicze KŠ 1754, 107; od Divicze KMK 1780, 23; K Deviczi Márii BKM 1789, 17; Diviczo Mário KŠ 1771, 158; diviczo Mario KOJ (1914), 149; po Diviczi Márii KOJ (1914), 847; Od deſzét devicz KOJ (1914), 83; zárocsnik Divícz KM 1783, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
devòjka tudi divòjka -e ž dekle, devica: csi bou kmou'zi sla dévojka KŠ 1771, 503; divojka tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 117; i dána je toj divojki KŠ 1771, 48; csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; ér ſzo dévojke KŠ 1771, 791; Od dévojk ſzloboſcsine KŠ 1771, 501; ſzo gori ſztanole vſze one divojke KŠ 1771, 84; lejpe divojke SŠ 1796, 131; jászne divojke pa gde bodi za nyimi poszküsale KOJ 1845, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
diàkonušojca -e ž diakonisa: Kákſi Diakonus i Diakonuſojcza KŠ 1771, 637
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Diána -e ž Dijana: je naprávlo ſzrebrne czérkvi Diáni KŠ 1771, 402
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dìdrakma -e ž didrahma: oni, ki didrakmo jemléjo KŠ 1771, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
díka -e ž slava: Ar je tvoje dika TF 1715, 25; Dika ABC 1725, A3a; Ar ie tvoie dika ABC 1725, A 4 b; tebi boidi Dika SM 1747, 54; O Kral Dike SM 1747, 90; nazvejscsenyé dike KŠ 1754, 12b; Hválo ino diko dájem Tebi TF 1715, 46; ſzluſio Bougi na diko TF 1715, 26; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; bi delao Bougi na diko KŠ 1771, A7a; po Diki ocsé ſzvojega TF 1715, 33; uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; puna je vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; pridoucsega zdikov velikov KŠ 1771, 81; i dikom KŠ 1771, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dìle dìl ž mn. podstrešje: dille, gornyi-szpoudnyi pod KOJ 1833, 168
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dìnja -e ž dinja: na pamet nám prihájajo ougorke, i dinye KM 1796, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
díšava -e ž duh, vonj: Rezedica je po prijétni dišavi svoji cvetov celo lüblena AI 1878, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
divjáčina -e ž divjačina: naj bi ſze nyemi z-divjácsine hrána priprávila KM 1796, 20; vrág po ſzvojoj divjácsini, ali zvirini KŠ 1771, 763; bio je zdivjácsinov KŠ 1771, 104; ſzo vſzigdár la'zczi, hüdede divjácsine KŠ 1771, 658; meszô szo, kak divjácsine grizli KAJ 1870, 43; koszmáte kô'ze divjácsin KAJ 1870, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
divjázen -zni ž divjačina: i divjázen polszka sze je na nyem pászla TA 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
djalìna -e ž urok: mejnijo, da nyim je djáno, da szo na djalini KOJ 1845, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
djánost -i ž delovanje, dejavnost: ete na szilno djánoszt pritrüca AIP 1876, br. 4, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dlàka -e ž dlaka: Po hrbti je sive dlake [jazbec] AI 1878, 10; Nad lépov dlakov se je vnogokrát razčüdivao BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dlàn -i ž dlan: Pomágaj mi tvoja dlan KŠ 1754, 271; Dlán KMS 1780, A7b; Ar na moje dláni gori ſzem te ſzpiſzao BKM 1789, 336; ki ſzo z-dláni ſzvojih rouk vodou lizali KM 1796, 47; Mám zvelicsanye i dlanaj BKM 1789, 421; nájdem troust v-nyegovi dlanaj SŠ 1796, 146; pokajte vküp z dlanami TA 1848, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dób tudi dóub -i ž 1. doba, starost: zacsne v-Ottokári vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v maternoj utrobi, ali véksoj dóbi vmorila KOJ 1845, 117; Ne 'zivte vhüdoubi Vu nikakſoj doubi BKM 1789, 396; vu ſzvojoj náj bougsoj doubi je mrla KM 1790, 46; je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi i oroſzlána zadávo KM 1796, 54; tak vu czvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27; ka ſzi me do ſzej doub vu pretrpecsem zdrávji obdr'zao KŠ 1754, 225; ka ſcsém od eti doub 'seleti KMK 1780, 109 2. način: Pista bá dôb govorênya erdélyszki székelyov KAJ 1870, 21; Szkrovno dôb znánya bo'zega KAJ 1848, 16; Pszi szo vnôge dôbi KAJ 1870, 39; Pápincze szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134; sze tüdi v zvünesnyo dob vöszkazüje KOJ (1914), 140; [Paveo] geto na vékse tákse ricsí má i vtou doub gucsi, kákse má i kak gucsi v-Evangyeliomi KŠ 1771, 724
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobravòla -e ž dolžnost: 'Zeni mou'z naj du'zno dobrovolo dá KŠ 1771, 501
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobrodèlnica -e ž dobrotnica: dobro delnikom ino delnicam SM 1747, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobrotìvnost -i ž dobrotljivost: Szád Düha je pa dobrotivnoſzt KŠ 1771, 568; Dobrotivnoſzt BRM 1823, VI; velika je dobrotivnoszt tvoja TA 1848, 24; je nájvékse dobrotivnoszt AI 1875, kaz. br. 3; bogáſztvo dobrotivnoſzti KŠ 1771, 450; Z-ocsinſzke dobrotivnoſzti BRM 1823, 193; nê je mogao dobrotivnoszti nyegove odvr'zti KAJ 1870, 126; po dobrotivnoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 576; po tákſoj dobrotivnoſzti KM 1790, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobróuta tudi dobróta -e ž dobrota: Dobrouta ino miloscha ABC 1725, A8b; dobrouta dáva KŠ 1754, 184; Bo'za dobrouta na pokouro pela KŠ 1771, 450; ſze je dobrouta Bo'za vö ſzkázala SIZ 1807, 8; tvoja dobrôta BJ 1886, 7; velike dobroute TF 1715, 46; ino dobrote ABC 1725, A5b; miloſcſe, ino dobroute SM 1747, 47; po vno'zinoszti dobrôte TA 1848, 5; vretina vsze dobrôte KAJ 1848, 1; ne pozabi niedne dobrote AI 1878, 8; stvoje dobrôte BJ 1886, 8; vu vſzoj dobrouti KŠ 1771, 584; Z-touv dobroutov KOJ 1848, 10; priſeſztni dobrout viſesnyi pop KP 1771, 685; drügih dobrout KMK 1780, 110; Dobrôt sze vcsákajo BRM 1823, 6; punoszt dobrôt KAJ 1848, 9; On ſzam dobrôte tála BRM 1823, 6; vſivany vſzemi dobroutami SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobrovòlnost -i ž dobrohotnost, naklonjenost: je ſteo i dobro-volnoſzt pobüditi SIZ 1807, 8; Naj to dobrovolnoſzt Nyegovo ſzpoznávam BRM 1823, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dòga -e ž doga, deščica pri sodu: da bi nyega lêsz na doge mogao nücati KAJ 1870, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dòjka -e ž dojilja: ta Doika pomali zmertukom püſcsa mleiko TF 1715, 6; kákſi ſzo tútorje, dojka KŠ 1754, 31; ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Loucsiti ſcséjo od dojke BKM 1789, 8; ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; za dójko rávno laſztivno nyegovo Mater najéla KM 1796, 33; gda matere, babe ali dójke presztrassüjejo KOJ 1845, 100; od ſzvoji dojk ſze vu nárocsaj KŠ 1771, 814; pren. matere czérkvi dojka KŠ 1771, 854
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Dòlina -e ž Dolina, kraj v Prekmurju: tákse vino, kak sze v-Dolini pôva, malo gde nájti AIP 1876, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
domačíja -e ž domačija: i nyegova domacsija nej v-táksem sztálisi, ka bi rad pri szebi goszta vido KOJ 1845, 29; vogerszko lüsztvo tecsasz neosztáne na pokoji pri szvojoj domacsiji KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
domolǜbnost -i ž domoljubnost: sze najmre z plascsom domolübnoszti ogerne KOJ (1914), 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
domovìna -e ž domovina: oh lejpa domovina KM 1783, 218; Tam je moja domovina BKM 1789, 115; Domovina, i Kráo KOJ 1833, VII; sze dvouja Domovina odpira KOJ 1833, IX; domovina AIN 1876, 46; Z-domovine KMS 1780, A3b; Jezik je domovine náj dragsi, ino háklivejsi Kincs KOJ 1833, VIII; Lübézen domovine KAJ 1848, VIII; Csüli od lübeznoszti domovine AI 1875, kaz. br. 1; liki i domovino Heraclita i Pythagora KŠ 1771, 571; pridoucsi vu domovino ſzvojo KŠ 1771, 46; nazáj k-tebi vu domovino KM 1783, 184; naso nevolno králevcsino (domovino) oſzlobodis BKM 1789, 349; Domovino szi pomiszli kakti tvojo Mater KOJ 1833, XI; nego li vu ſzvojoj domovini KŠ 1771, 118; dober gláſz vnasoj domovini KOJ 1833, X; ſzo sli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; pren. vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dòna -e ž pesem: Dall, popévka, dona KOJ 1833, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dopùnjenost -i ž izpolnjenost: Vſze obecsanye má dopunyenoſzt BRM 1823, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dopüstlìvost -i ž popustljivost: ki vu Hercegovini mir ráj dopüsztlivosztjov, kak krvi polevanyom nazáj posztaviti 'zelejo AI 1875, br. 1, 2; Austriánci szo v-niksem táli nêsteli dopusztlivoszt pokázati AIP 1876, br. 5, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Dorotéa -e ž Doroteja: Dorothea ABC 1725, A3a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dostójnost -i ž dostojnost, čast: za vreidnoszt i dosztoinoszt tvojega drágoga Szina ABC 1725, (A7a); gledocs na nyegovo Doſztojnoſzt, kai ſze Boga ſzamoga doſztoy SM 1747, 33; Zpoznanye etih Doſztoinoſzti Bosji opominati ino obüdjávati náſz more SM 1747, 33; doſztojnoſzt moucsi Bo'za bode KŠ 1771, 535
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dovìca -e ž vdova: nyegovo doviczo Bore Katiczo KOJ 1845
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dragìna -e ž dragocenost: nyou od vsze dragine i lepote szlekli KOJ 1848, 75; ino ovakse dragine szo k-nyemi pokapane KOJ 1848, 5; szo zevsze okrogline szvoje dragine vküpynoszili KOJ 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drágoča -e ž 1. draginja: drágocsa i vſze telovne nevoule KŠ 1754; da ſze náſz glád i drágocsa ne dotekne KŠ 1771, 853; Od küge, i drágocse Vari náſz BKM 1789, 163; Za odvrnénye drágocse BRM 1823, IX; Naj drágocso, glád od náſz odvrné KMK 1780, 29; Drágocsa KAJ 1848, IX; Teda je püszto drágocso na dr'zélo TA 1848 2. dragocenost: Cseri králevszke szo vu tvoji drágocsaj TA 1848, 37; vszáke dôbi drágocso vkuppoberé KAJ 1870, 51; Tr'zci tiszti dr'zél drágocso vdáblajo od csrnkavcov KAJ 1870, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drágost -i ž 1. dragocenost: Kak velika vrédnoſzt, drágoſzt Je BRM 1823, 78; Drágoszt mira i jedinsztva TA 1848, 110 2. ljubeznivost: tou ſzam praj z-dobre-voule ino z-drágoſzti pripravo SIZ 1807, 38; tou praj z-drágoſzti vcsiniti scséjo SIZ 1807, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drážba -e ž draženje, razvnemanje: Pápi na drásbo je ludi vküpnábrao KOJ 1845, 60; nyegovim priátelom za drásbo sze je presetávao KOJ 1848, 43; goszpoudje, steri szo pispekom na drásbo luteránje grátali KOJ (1914), 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dréjmnost -i ž dremavica, omotičnost: dáo nyim je Boug dühá drejmnosti KŠ 1771, 472
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dresélnost -i ž žalost: dreszélnoszt, 'saloszt KOJ 1833, 153; puna dreſzélnoſzti BKM 1789, 275; ne ſzpomené ſze vecs zdreſzélnoſzti KŠ 1771, 321; zakaj ji dreſzélnoſzt ſzprávlate KŠ 1771, 146; naj nejdem kvám pá vu dreſzélnoſzti KŠ 1771, 531; nyega dreſzélnoſzti ſzlatkoſzt ſzo czukra SM 1747, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drevénka -e ž košara: med preljami drevenke, kosáre, kosse i t. v. pletéjo KOJ 1845, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drìslava -e ž driska: ztáksimi vcsélami za naphána, stere szo od driszlave prêsle AIP 1876, br. 11, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
droberíja -e ž drobnarija: privlecsé naprê vszakovacske droberije vo z-'zepa AIP 1876, br. 11, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drobovìna -e ž drobovina: Gde ſze drobovina goſzke kuha SIZ 1807, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drobtìna -e ž drobtina: drobtina KOJ 1833, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drobtìnica -e ž drobtinica: nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
droždžé dróuždži ž mn. droži, usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: ali vszi nepobo'zni zemle morejo piti, i dro'zd'zé vö 'zreti TA 1848, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drtìna -e ž drobtina: li edno drtino tvoje miloscse mi dáj dobiti KŠ 1754, 234; vöri vu vszákoj drtini, kak vczejloj hoſtiji KM 1783, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drúmbla -e ž kol, krepelce: Ki lücsa tocso, kak drumble TA 1848, 119; Sani so pa samo kak drumble nazáj vu dvor prišle BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drǘžba -e ž 1. družba, druščina: drüsba KOJ 1833, 178; púntarszke drü'sbe glávar KOJ 1848, 95; Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Drüžbe svétoga Števana BJ 1886, 1; ki szo na nouvo prisli v drü'sbo KOJ 1845, 93; nej malo poménsao Tokoliovo drü'sbo KOJ 1848, 97; Rad gúcsi v-drü'sbi KOJ 1845, 31 2. skupina, skupnost: Divje koze v drüžbi živéjo AI 1878, 16; Škvorc živé v veliki drüžbaj AI 1878, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drüžìna -e ž služabniki, služinčad: pokorna drüſina TF 1715, 29; tou ſzvojoi Drüſini predloſiti more TF 1715, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drüžìnica -e ž služabniki: Szvojoi Drüſiniczi more predložiti TF 1715, 31; Goſzpodár ſzvojo Drüſiniczo more navcsiti TF 1715, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drvarìca -e ž drvarska sekira: moski pa z-haklami i drvariczami sztrejho trgajo KOJ 1845, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
držáva -e ž država: vnogo dr'sav pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
držìna tudi deržìna -e ž 1. služabniki, služinčad: pobo'zna dr'zina KŠ 1754, 165; Zſteroga ſze Vſza dr'zina vu nebéſzaj i na zemli umenüje KŠ 1771, 579; dr'sina KOJ 1833, 177; K-nôvomi leti sze dr'zina premenyáva AIN 1876, 24; Dr'zine i delavczov KŠ 1754, 221; prizové dvá dr'zine ſzvoje KŠ 1771, 371; Szlü'zbene dr'zine KAJ 1848, VIII; detzi, dr'zini i bli'znyemi nyo nazvescsávati KŠ 1754, 10; Goſzpouda ſzlü'ſila, ki je ſzvojoj dr'ſini malo dávao jeſzti KM 1790, 40; pri deczi i dr'sini ſzvojoj SIZ 1807, 9; ſzpriátelom i naſſe vöre dr'zinom KŠ 1754, 29; zhi'znov dr'zinov KŠ 1754, 224; goſzpodár nad dr'zinov ſzvojov KŠ 1771, 213; med vértom ino med dr'zinov AIP 1876, br. 1, 2; Zvün rodovine deržine i drüge peršone prebivajo BJ 1886, 10; več decé i deržine BJ 1886, 44; Dobri lüdjé zderžinov dobrodenejo BJ 1886, 10 2. družina: ali pa dr'sina, nájmere roditelov, i deczé KM 1790, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dúgoča -e ž dolžina, dolgost: Vu kázajocsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2; eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21; stuca, stera na dugôcso, sürkôcso zadene AI 1875, br. 1, 3; szo sze mi z-dúgocsov pa mláde pámeti zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dugotrplìvost -i ž potrpljenje: Dugotrplivoſzt BRM 1823, VI; Da tak zdugotrplivoſztjov Znásas BRM 1823, 118; Dugotrplivoszt KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dühòvnost -i ž duhovnost: Da bom bogat v-dühovnoſzti BRM 1823, 358
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dühòvšina -e ž duhovščina: zvün nisjega réda Dühovsine KOJ 1848, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dǘhšovnost -i ž navdušenje, navdušenost: Dühsovnoszt je velika bila na tô vu cêlom országi AIP 1876, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Dunája tudi Dünája -e ž Donava: szo ga tüdi z-ednoga brejga pri Büdini v-Dunájo doliszünoli KOJ 1848, 17; Tam gde voda Dünaja AIP 1876, br. 3, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dǘša -e ž 1. duša, netvarni, neumrljivi del človeka: moja Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; Düſa KMS 1780, A7; Düsa mi dicsi SŠ 1796, 5; zczeile Düſſe tvoje TF 1715, 18; zevſze düse, pámeti KŠ 1754; düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; ino düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Li Düse pogubelnoſzt BRM 1823, 9; Mojoi düſi tesko SM 1747, 76; ſze je dopadnolo düſi mojoj KŠ 1771, 39; Mojoj düſi je 'zaloſzt BKM 1789, 15; Kaje k-haszki mojoj düsi SŠ 1796, 3; Kakda právite düsi mojoj TA 1848, 9; ka je meni Teilo i Duſſo dáu TF 1715, 21; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; ino obráni moio Düsso ABC 1725, A8a; Bog ſzkerbi za mo Düſſo SM 1747, 70; naj ſze za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; vö je püſzto duſo KŠ 1771, 354; düso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Da bom veſzél’ ſzpüscsávao Düso SŠ 1796, 3; od vſzega hüdoga na Düsſi obarvau TF 1715, 46; ino ga i vu Teili i vu Düſi ponovi SM 1747, 61; Na düſi pa KŠ 1754, 39; v-tejli i v-düsi ſzkoznüjemo SŠ 1796, 7; V-Düsi ſze veſzelijo BRM 1823, 9; bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; ne trpi i ne na szvojoj dühsi AIN 1876, 63; dabi z-teilom ino z-Düſom bláſenſztva mogel vſivati SM 1747, 54; i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; czejloga csloveka zdüſom i ſztejlom KŠ 1771, 445; vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; i nájdete pocsinek düſam vaſim KŠ 1771, 37; zlohkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; da on nasse Duse obaruie SM 1747, 84; mi naſſe düse i tejla preporácsamo KŠ 1754, 224; K-szebi vzeme Krisztus naſe düſe SŠ 1796, 8 2. človek: Hválo deſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8; Verna Düssa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; Vſzáka düſa podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dǘšica -e ž 1. dušica: Düſicza KMS 1780, A2; moja düſicza BKM 1789, 4 b; Z-düſicze KMS 1780, A3b; nyegovoj düsiczi pa na zvelicsanye KŠ 1754, 244; oszoudis mojo nevolo düſiczo KŠ 1754, 231; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; Düsicz radoſzt SM 1747, 91; Ki je Goſzpoud düsicz vaſi BKM 1789, 23; Nase düsicze ne vmorí BKM 1789, 6 2. človek: ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Vi 'zaloſztne düsicze BRM 1823, 5; nezracsunano vnogo Düſſicz TF 1715, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dǘška -e ž dih: Mládi i ſztár, Kak vſzáka ſtvár, Dobi to k-düski právo BRM 1823, 124; poj gori, csi düsko más KAJ 1870, 144; Gda si düško zemeno, te zráka vu sébe vlečémo BJ 1886, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dúžava -e ž dolžina, dolgost: ſtera je ta ſérjava i dú'zava KŠ 1771, 579; i dú'zava je telika KŠ 1771, 806; ſtere du'sava bi bila tríſztou KM 1796, 11; ali nyi dú'zava i sürjava je rázlocsna KAJ 1870, 66; Dú'zavo dnéva najle'zê tak zvemo KAJ 1870, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dúžnost -i ž dolžnost: Hi'snikov du'snoſzt SIZ 1807, 6; je dosztojno i du'snoszt KOJ 1833, XI; Eto doprneszti szkrblivoszti moje prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je tvoja perva dužnost BJ 1886, 5; nego pouleg du'znoſzti KŠ 1771, 454; pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti BRM 1823, IV; ſvojoj du'znoſzti zadoſzta vcsiniti KM 1796, 23; nej dr'zo za ſzvojo du'znoszt BKM 1789, 6; sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Te druge du'snoſzti csloveka ſzo pa eſcse i poganom znáne bilé KM 1796, 128; Dú'znoſzti proti nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; za steri du' snoſzti volo SIZ 1807, 9; Kákse du'snoſzti máta hi'snika KMK 1780, 88; naj csini dú'snoſzti ſzvoje SIZ 1807, 10; ka za du'znoszti more dopuniti eden domovincsar AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvàjščica -e ž dvajsetica, novec za dvajset krajcarjev: Dvajscsicza KM 1790, 94; skolniki pri odhájanyi, ki dvájsiczo, ki deszetko, v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18; vövzévsi edno dvajscsico, erkao je KAJ 1870, 135; sze vladársztvi pét dvajscsic plácsa AIP 1876, br. 8, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dváživòta ž neskl. dvoživka: Dváživota stvári se záto tak imenüjejo, ár tej v vodi i na sühoj zemli tüdi živéjo AI 1878, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvèri dvér ž mn. vrata: dveri bi pa zaprte bilé KŠ 1771, 333; Dveri KMS 1780, A8b; Dveri KM 1790, 93; dveri AIN 1876, 40; ne zagluſaj mi, 'ze ſzo dverí zaprte KŠ 1771, 206; Odprite sze dveri szvéta TA 1848, 19; odválao je te kamen od dvéri TA 1848, 97; priválavſzi kamen veliki kdrevam toga groba KŠ 1771, 96; priválao je eden kamen dveri toga groba KŠ 1771, 154; i doli zapri dveri tvoje KŠ 1771, 18; Hiža má dveri BJ 1886, 7; Na dveri vu stanico hodimo BJ 1886, 7; 'zrbé privézano pri dveraj vinej KŠ 1771, 137; ki nejde notri po dveraj vu ovcsárniczo KŠ 1771, 299; Noucs je pred dvérmi vſzej BKM 1789, 381; Nad dvérmi tvoimi trüpam BKM 1789, 205; je petlao pred dverami KM 1790, 36; pren. Ti ſzi Jezus miloſcse dveri BKM 1789, 79; Ar ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525; ka bi ſze on na dveri, pout ali trſz preobrno KŠ 1754, 8a; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Vſzejm nevolám dveri zapré KŠ 1754, 263; Ovo ſztojim pred dvérmi, i trüplem KŠ 1754, 126; znájte, ka je blüzi pred dvérmi KŠ 1771, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvòjčeti -i m, ž dv. dvojčka: ſtere czimer je bio Dvojcseti KŠ 1771, 428; ſteriva ſzta bilá dvojcseti KM 1796, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvòjnost -i ž 1. dvom: kaibi mi brezi vſze dvoinoſzti vorvali TF 1715, 26; brezi vſze dvojnoſzti je gvüsen KŠ 1754, 138; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Od vſze dvojnoſzti KM 1783, 47; Radüvavali ſze bomo brez dvojnoſzti SŠ 1796, 151; Brezi dvojnoszti mogoucse KOJ 1833, XVI; Nemam tak 'ze v-tom dvojnoszti KAJ 1848, 110; nyegovo popolnoſzt ino csiſztoucso vu dvojnoſzt zvati KŠ 1771, A2b; obrniſze kmeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301 2. obup: Obari náſz Od dvojnoſzti BKM 1789, 345; a ni nezapela vdvoinoſzt TF 1715, 30; vu dvojnoſzt ne opádnem SM 1747, 76; vdvojnoſzt opádjenyé KŠ 1754, 176; Vu neſzrecsi v-dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvòrba -e ž strežba: v-zimi pa od lagoje dvorbe KOJ 1845, 108; vu vſzakdenésnyoj dvorbi KM 1796, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvóuja pìknja -e -e ž dvopičje: dvouja piknya (:) KOJ 1833, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Edèsa -e ž Edesa: Potom ide v-Edeſzſzo KŠ 1771, 755
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ednákoča -e ž enakost: nego naj ſze zednákocse vu vezdásnyem vrejmeni vaſa obilnoſzt KŠ 1771, 542
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ednákost tudi enákost -i ž enakost: tak, da bode enákoſzt KŠ 1771, 542; ednákoſzt KOJ 1833, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
èdnoròglica -e ž enoroga žival: oszlôbodi me od roglôv ednoroglicz TA 1848, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Éjva -e ž Eva: prva mati Ejva KŠ 1754, 96; Ejva je mati vſzejh lüdih KM 1790, 84; Ino Ejve ſzrczé notr vczejpo KŠ 1754, 5b; nikomi od Adama i Ejve máo rou'se ne rodi KOJ 1845, 4; Adami i Ejvi vparadi'zomi KŠ 1771, 440; Kacsa Ejvo KŠ 1754, 55; je kacsa Eivo vkanila KŠ 1771, 547
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
eklésia -e ž cerkev: lutherenam nyih Ekklesie zakrivalo odgreniti KOJ 1845, 74; je zacsno nouvo Ekklesio KOJ 1845, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Èlba -e ž Laba: od Elbe i Visztule KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
epìštola -e ž epistola, berilo: Pod ſtejnyom Epiſtole KM 1783, 109; Epiſtol Kazács KŠ 1771, 810; vu Evangyeliomi i Epiſtolaj KŠ 1771, 762
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
èrja -e ž rja: ni erja ne ſzkvari KŠ 1771, 19; i erja nyihova vám na ſzvedouſztvo bode KŠ 1771, 752; koncs bodes meo, koga erja ne zej SŠ 1796, 83; i z-erjov vdárjeni vláti potroſſene KM 196, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
erjáva -e ž rja: Ka sze naj od erjáve obráni AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
éršekija -e ž nadškofija: stera je na Ersekijo podignjena KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Èster ž neskl. Estera: Eſzther kralicze KŠ 1754, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Etiópija -e ž Etiopija: je ſou v Ethiopio KŠ 1771, 2(B1b)
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Európa -e ž Evropa: Europa KM 1790, 8; z-cejle Europe KOJ 1848, 10; poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; z-ütrasnyih krajov Ázie v-Europo KOJ 1848, 3; Tou ſzo naſzledüvale vu Europi KŠ 1771, A5b; v-Á'zii i v-Europi KŠ 1771, 340; V Europi se nájde AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fabrìka -e ž tovarna: Jáko se nüca na železnoj cesti, v fabrikaj AI 1878, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fàbula -e ž 1. bajka: Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634 2. čenča, izmišljotina: babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; Ar ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fála -e ž hvala: blázni gucs, ali fála, ſtera ſze ne doſztájajo KŠ 1771, 583
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fàlinga -e ž napaka, slabost: Velika falinga je, psze gdakoli naganyati KAJ 1870, 40; Vzemes 'ze napamet, gde je bila falinga AI 1875, br. 2, 7; i za kákse falinge volo opomené KM 1790, 90; Brezi moje falinge be'zijo TA 1848, 46; da sze ti dosztójis falingo naſſo nadomesztiti KM 1783, 125; Ki faling szvojih nevidi KAJ 1848; Nej falinge, nego falinge, nego dobre jákoſzti KM 1790, 18; bodo zagovárjali moje falinge KOJ 1833, VI; bi doszpeo szvoje nepopiszlive falinge popraviti KOJ 1848, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fánčost -i ž maščevanje: jasz na dén moje fáncsoszti raz'seném kak cesztni práh KOJ 1845, 122; Friderik z-fáncsoszti vogerszkoga krála kintse po künsti dobi KOJ 1848, 37; naj stokoli szvojo zevreto fáncsoszt na nyega vövlijé KOJ 1845, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fàra -e ž župnija: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KM 1796, 1; Kövágo-Örske Fare Dühovni Paſztér BRM 1823, IV; té pogiblávajoucse fare dugoványa KOJ 1845, 3; V-ednoj fari KOJ 1845, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fárba -e ž barva: Kože fárba je erjávoreména AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fčéla -e ž čebela: fcséla KOJ 1833, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fčélica -e ž čebelica: Fčélica BJ 1886, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
féla -e ž 1. vrsta: moremo zgrüntati i félo, i racsun velikih grejhov KMK 1780, 68; nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3 2. v zvezah: dostafele ki je mnogo vrst: Kelkoféle je racsúnszki Nomen? Dosztaféle je: nájmre, 1. glavni KOJ 1833, 32; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9; drugefele drugačen, druge vrste: doszta szrebra, 'selezja ali drugeféle broncza z-szebom nenoszi KOJ 1845, 104; dvoujefele dvojevrsten: Dvoujeféle: glaszniczke KOJ 1833, 2; Nistera rêcs dosztavek po dvôjefélom gorivzeme AIN 1876, 14; ednefele koliko vrst: Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX; etakšefele take vrste: sztolmacsimo z-etakseféle podrügacsenim ládanye znamenüvajoucsim govorejnyem KOJ 1833, 45; ino etakseféle znamenüványe KOJ 1833, 136; Etakseféle medsztavki KOJ 1833, 128; etefele takšen, te vrste: Eteféle KOJ 1833, 107; i eteféle verbumami KOJ 1833, 128; kelkofele enak: Kelkoféle szo vogrszke litere AIN 1876, 5; štirifele štirivrsten: Na zgovárjanye gledôcs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; troujefele treh vrst: glászniczke? Escse szo troujeféle KOJ 1833, 3; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9; večfele več vrst: po Országi vecsféle rejcsi národje grizéjo KOJ 1833, XIV; Tü szo sze oni na vecsféle národe namerili KOJ 1848, 7; V morji ešče večféle rib jeste AI 1878, 31; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9; vnogofele mnogo vrst: Kakda sze dr'sis v-drü'sbi vnogoféle lüdih KOJ 1845, 31; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; Naj znána bode vnoge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; hiſtvo ſzvéto, ſtero csloveka od vnouge féle ſzküsávanya varje SIZ 1807, 8; Ka nám haſznio vnouge féle miſzli SM 1747, 72; Naj znána bode po gmajni vnouge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; Bo'ze vnougom vrejmeni vnogo féle gúcsanye KŠ 1771, 672; vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; I zvnouge féle jezimi BKM 1789, 123; vsakefele vsake vrste: vſzáke féle neſzrecse mené csuva ino varje TF 1715, 21; steri zdai ſaloſzni jeſzte vu obatori moje ſzercze proti moiega nepriatela vſzake féle ſzkusavanya SM 1747, 60; Ki vszáke féle ſzlatkoucso má vu ſzebi KM 1783, 60; je v-Paradi'ſon vſzáke féle leipo drevje KM 1796, 5; na zemli z-vszákeféle nevoulami haszniti nakano KOJ 1833, IX; bogáſztvo vſzákeféle radoſzt, Ali náglo preminé SŠ 1796, 125; ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; zametávao ino vszákeféle csészti vouscso KOJ 1848, 16; ino od vſzáke féle neſzrecse mené csuva TF 1715, 21; Poſztavo je vſzáke féle drevje KM 1796, 5; vsefele različen: Vszefelé csésztniki na szprévodi bodo AIP 1876, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fenícia -e ž Fenicija: ſzo sli notri do Feniczie KŠ 1771, 377; idoucso vu Feniczio KŠ 1771, 407
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
feobnìca -e ž klet pod hišo: Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya, klejt ino feobnica BJ 1886, 7; Vu feobnice pa vino, mlejko dévajo BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fèrkojca -e ž Ferkojca, ženska oblika priimka: Ferkojcza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fìga -e ž figa: gda ſzi pod Figov bio KŠ 1771, 267; Jeli beréjo ſztrnya grozde, ali zſcsetálja fige KŠ 1771, 22; je v-Radgonyo sla po zácsimbo, po fige, mandale SIZ 1807, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Filadèlfia -e ž Filadelfija: Sardis, Filadelfia, Laodiczea KŠ 1771, 260
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
filozofíja -e ž filozofija: vküp mejsavſi 'Zidovcsino i Filozofijo ſz-Kriſztuſovim návukom KŠ 1771, 602
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
flànca -e ž sadika: plánta, flancza KOJ 1833, 169; Gredárje drevje i flance sadijo BJ 1886, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
flàška -e ž steklenica: flaska KOJ 1833, 168
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fòringa -e ž vožnja, prevoz: Foringa KMS 1780, A2; Moj ocsa szo v-preminôcsi lêtesni dnévi nikso foringo gorivzéli KAJ 1870, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fórma -e ž 1. oblika: Krátki moudus ino forma moljenyá TF 1715, 25; ka bi ga napravo pouleg forme KŠ 1771, 362; ſze prepovidáva na formo gledoucs KŠ 1754, 61; Grdo formo má AI 1878, 7; eta podsztavo sze vtáksoj formi velikásom prêgposle, kak je AI 1875, kaz. br. 2 2. videz, zunanji izraz: Ki májo formo pobo'znoſzti KŠ 1771, 650; Kriſztus vu formi Bo'zoj bodoucſi KŠ 1754, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fotìvojca -e ž nezakonska mati: krcsmárje i fotivojce ga tudi terjajo KOJ 1845, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fràncija -e ž Francija: ka ſze zdaj Franczia, ali Franczuski orſzág zové KŠ 1771, 554
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Francùška -e ž Francija: Franczuska KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
frèča -e ž prača: Glih kako ti kamen ſteri z-frecſe ide SŠ 1796, 30; djáo ga je vu frecso KM 1796, 56; Bole je vörvati káncseczi vu frecſi BKM 1789, 417; On je z-szvojov klopcov, frecsov ali sztrêlov nê malo kvára delao KAJ 1870, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Frìgija -e ž Frigija: vu ménſoj Á'zii Frigyie dr'zéla KŠ 1771, 601
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
friškóča -e ž svežina, svežost: sze dá 'zitki friskôcsa KAJ 1848, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
frlìca -e ž šaljiva zgodba: nebom vam gúcsao nikakſe, féle frliczo SIZ 1807, 3; Nebom vam raſzkládao, nikokso frliczo SIZ 1807, 34; Ar ſzo nej tou nej frlicze, Neg’ ſzo recsí pravicze KM 1783, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
frlìka tudi frilìka -e ž šaljiva zgodba: Frlike, i pripoveszti KAJ 1870, 173; Tadanke nesztálne, I frlike jálne je zmesao KAJ 1848, 131; Té tvoje recsi ſzo v-toj dúgoj friliki Znás tou ti kaje nej dobro vu priliki SIZ 1807, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ftìca -e ž ptica: ftica AIN 1876, 44; od nyé kak ftica odletim BJ 1886, 6; májo i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1754, 108; Glédajte na fticze nebeſzke KŠ 1771, 20; prisle ſzo fticze ino ſzo je pozobale KŠ 1771, 42; i te nebeszke fticze, ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; péti dén ſzo ſztvorjene ribe, i fticze KM 1796, 4; Fticze nebeszke, i ribe môrszke TA 1848, 7; Najlepše sztvaré szo ftice KAJ 1870, 10; nad nebeſzkimi fticzami KŠ 1754, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ftìčica -e ž ptičica: kak rano droubne fticsicze ſzpejvajo BKM 1789, 377
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ftraglívost -i ž lenoba: Ftraglivoſzt naj ſze ne nahája BKM 1789, 398
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Fǘkašica -e ž Fukašica, ženska oblika priimka: Fükaſicza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gàbata -e ž Gabata: 'Zidovſzki pa Gabbatha KŠ 1771, 329
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Galácija -e ž Galacija: ſzam zrendelüvao gmajnam vu Galáczii KŠ 1771, 525
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gálge gálg tudi gáoge gáog ž mn. vislice: viszlice (galge) goriposztavivsi KOJ (1914), 117; i naj naſzlejdnye na gaogaj ne merjés KM 1790, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gárda -e ž garda: vogerszko plemenitno Gárdo za varvanye szvojega králeszkoga 'sivota KOJ 1848, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gàrice -ic ž mn. ročni voziček: csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gàzdarica -e ž gospodinja: dober gazda gazdarica KOJ 1845, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gazdíja -e ž posestvo, kmetija: velika gazdija SIZ 1807, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gédrt -i ž Jedrt: Gederovci od Sz. Gédrte Div. KOJ 1845, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gehèna -e ž gehena, pekel: gehenne KŠ 1771, 76; ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 1146; bi ſze czejlo tvoje tejlo vrglo v gehenno KŠ 1771, 16; Vu gehenni KŠ 1754, 144; bo's mogao 'sarki ogyen v-gehenni podnásati KM 1783, 287
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gerdóba tudi grdóuba -e ž 1. grdoba: je la'zlivoszt gerda gerdôba AIN 1876, 28 2. grdobija: szo sze ino v drügih grdoubaj kotali KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gèrica -e ž Jerica: Gericza KM 1780, A2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gíbanica -e ž gibanica, jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi: Gibanicza KMS 1780, A2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gìbčnost -i ž gibčnost: Tu sze zovádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gínglavost -i ž šibkost, slabotnost: koteri rái vginglavoſzti ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gízdost -i ž bahaštvo, ošabnost: Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; z-ſzrczá zhájajo gizdoſzt KŠ 1771, 124; glávni grejhi ſzo eti: Gizdoſzt KMK 1780, 91; Od Farizeuſov gizdoſzti KŠ 1771, 139; Od gizdoszti KM 1783, 9; naj veliko bogáſztvo na gizdoſzt neproſzimo KŠ 1754, 166; Mojo veliko gizdoſzt BKM 1789, 82; Ali nyegovo gizdoszt je Boug KOJ (1914), 115; vu gizdoſzti KŠ 1771, 487; Opászani szo gizdosztjov TA 1848, 58; ſze pa hválite vu gizdoſztaj vaſi KŠ 1771, 752
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gjèdrnost tudi gèdrnost -i ž pridnost, prizadevnost, zavzetost: Najbôgsi kincs je gedrnoszt KAJ 1870, 135; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754, 3b; Obrnte gedrnoszt na zid nyegov TA 1848, 39; Me vcsi vernoszt i gedrnoszt KAJ 1848, 25; Tak vſzo gyedrnoſzt náto prineſzte KŠ 1771, 717; vu Dühi i vtom iſztom vöruſztüvajoucsi vu vſzoj gyedrnoſzti KŠ 1771, 587; gori ſzo prijali rejcs Bo'zo zevſzov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glasovìtnost -i ž slava: Od zacsetka glaszovitnosti toga romarszkoga meszta KOJ (1914), 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gláva -e ž 1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7 2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870 3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10 4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glavática -e ž glavnata solata: Glavatica včási na tak velko zrasté AI 1878, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glàvnja -e ž glavnja, veliko tleče poleno: kôszti moje szo pregorele kak glavnya TA 1848, 82; Obe'zgána glavnya csrna KAJ 1870, 171
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glažárnica -e ž steklarna: Z-gla'zárnic (gla'zeni hüt) KAJ 1870, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glàžojna -e ž steklo, šipa: Gla'zojna KAJ 1870, 13; szo viszile solszke regule pod gla'sojnov KOJ 1845, 6; za gla'zojno, drágocso vdáblajo KAJ 1870, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glédarica -e ž vedeževalka: Tou doprnásajo kautlarje, komediáske, koczkarje, zabajaricze, glédaricze KŠ 1754, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glédenica -e ž zgled: geto ſzmo glédenicza vcsinyeni ſzvejti i Angyelom i lidém KŠ 1771, 497
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glìca -e ž klica: I ſzéhnejo ji glicze BRM 1823, 225
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glìha -e ž enakost: Sztvorimo Csloveka na nas Keip, ino na naſso gliho SM 1747, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glíhnost -i ž enakost: táksa glihnoszt na vámo i na tr'ztvo gledôcs AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glíhost -i ž enakost: je nájna ednáka glihoſzt BRM 1823, 398
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
globlína -e ž 1. globočina: i z-globline ſzrczá mojega ponizno tebi hválo dájem KM 1783, 4; Z-globline ſzam jasz k-tebi kricsao Goszpodne KM 1783, 168 2. globina: ka ſzam vtou globlino Nej vr'seni jaſz dávno KM 1783, 301; Vmorſzko globlino ſztoupo bi BKM 1789, 206; 'Zaloſz'te ſze i morſzke globline BKM 1789, 86; jeszo gvüsne globlíne, i tô szo tak zváni dolôvje KAJ 1870, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
globočína -e ž 1. globina, razsežnost v navpični smeri navzdol: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; ni viſzina, ni globocsina KŠ 1771, 340; liki naj véksa globocsina TA 1848, 28; Rávno tü globocsina zija AIP 1876, br. 5, 3; vu prepaſzt morſzke globocsine KŠ 1754, 134; Ino morszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; pelaj na globocsino KŠ 1771, 179; ſto bode ſou doli vglobocsino KŠ 1771, 470; ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; noucs i dén ſzam bio vglobocsini KŠ 1771, 549; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; ládas zmorſzkom globocsinom BKM 1789, 326; Gda ſzo escse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; i z globocsin vôd TA 1848, 54; po grabaj i kre globocsin KAJ 1870, 88; i dú'zava i globocsina KŠ 1771, 579; ali odſzpodi vu globocsini KŠ 1771, 816 2. globočina: O! globocsina bogáſztva i modrouſzti KŠ 1754, 88; Oh globocsina bogáſztva KŠ 1771, 474; ki ſzi zacsétek, i globocsina vſze dobroute KM 1790, 108; Bog, globocsina szkrovnoszti KAJ 1848; pouleg globocsine ſziromaſtvo nyihovo KŠ 1771, 542; z-globocsine ſzrczá KM 1783, 1; Po globocsini tvoje ſzoudbe KM 1783, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
globokóuča -e ž globina: vto veliko globokoucſo te kmicze TF 1715, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
globóust -i ž globokost: zakaj moja ne trpi Düsa v-etoj globouſzti KM 1783, 301
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glǘhost -i ž gluhost: bi vözmêno z-glühosztjov za kincse kralá KAJ 1870, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glǘpost -i ž neumnost, zabloda: oh ſztrasna glüpoſzt, vu ſteroj ſzam glaſzá nej poſzlüſao tvoje rejcsi KMK 1780, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnìda -e ž gnida: Serke, gnida KOJ 1833, 171
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnójnica -e ž gnojnica: Gnojniczo zaveliko dr'sao KM 1790, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnójšnica -e ž 1. gnojnična jama: Za nász vérte je za veliki haszek na dvôri gnójsnica AIP 1876, br. 8, 8 2. gnojnica: gnójsniczo more na trávniki pusztiti KOJ 1845, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòba -e ž 1. goba, rastlina: Fomes. Goba KM 1780S, A8b 2. kresilna goba: Tapló, goba za kreszanye KOJ 1833, 175; csi ona v-dobre gobe z-dobroga oczla szkresena nede KOJ 1833, IIII 3. gobavost: preczi je ociscsena goba nyegova KŠ 1771, 24; eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ſzám je pa z-ru'snimi gobami poſzipani KM 1796, 37; pren. Oſzloubodo ſzi náſz od grejha rú'zne gobe KŠ 1771, 837
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòbica -e ž gobica: Gobicza KMS 1780, A2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gójdna -e ž jutro: Med ütrov i pôdnévom je gojdna KAJ 1870, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
goléjni -i ž mn. goleni, noge: ſze nyim ſzterejo nyihove golejni KŠ 1771, 330; nej ſzo ſztrli nyegove golejni KM 1796, 111; nema dopádnenyá vu moſ'zki golénaj TA 1848, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gòlgota -e ž Golgota: I neſzo ga je na Golgothe meſzto KŠ 1771, 152; Stero ſze veli 'Zidovſzki Golgatha KŠ 1771, 329; na Golgathi KŠ 1771, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
golnìca -e ž golen: Noga sze zové, ni'ze kolena pa golnica KAJ 1870, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
golóuta tudi golóta -e ž golota: ne ſzká'ze ſze ſzrám goloute tvoje KŠ 1771, 773; odeivas diczé tvoje golouto KŠ 1754, 267; i goloto odeni KMK 1780, 108; oblecseni vruſenſzkom gvanti na golouti KŠ 1771, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòmba -e ž gumb: s toga [karneola] prstane, gombe rédijo AI 1878, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòmbošnica -e ž bucika: jajčica [kolibrija] so gombošnice gláve velikosti AI 1878, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gonítev -tvi ž gonitev: márhse goszpoda szvoj-ga Gonitvi zná podati KAJ 1848, 237; Kony razmi nyegovo gonitev KAJ 1870, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gorìce -íc ž mn. vinograd, gorice: Naſſega bli'znyega goricze KŠ 1754, 61; V dosztih mesztáj gorice lepo ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; vö ſzo ga vrgli zgoricz KŠ 1771, 140; Od goricz delavczov plácse KŠ 1771, 64; i dosztih mesztaj cela bregov gorice zaprávila AI 1875, kaz. br. 8; vovzéta táksi goric zemla, gde AI 1875, br. 1, 5; najimat delavcze vu goricze ſzvoje KŠ 1771, 64; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; i vinſzke goricze od vſzákoga zla obarjes BKM 1789, 348; kaj bi mi Jüncze, ino goricze odávali SIZ 1807, 6; eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; za blagoszlov na pouli i goriczaj Bogá molili KOJ 1845, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gorìla -e ž gorila: najvékša opica je gorila AI 1878, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gòrnja Lèndava -e -e ž Gornja Lendava, kraj v Prekmurju, danes Grad: Tak je zrouk zvijana Hospitalárszkim Redovnikom i Gornyalendava KOJ 1848, 38; v Gornyolendavi KOJ (1914), 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Gorutánia -e ž Karantanija: Ete kraj je szlisao z dolnyim Stajerom vred k Gorutanii KOJ 1914, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gós tudi góus -í ž gos: Tücsna pecsena gouſz SIZ 1807, 36; divje goszi itv. odidti morejo KAJ 1870, 24; Po dvori goszi, pure pobežávajo BJ 1886, 14; Doszta goszi szvinjô ovláda KAJ 1870, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gósanca -e ž gosenica: Metüli ležéjo jajčica, z šteri zléžejo gosance (gosanca – hernyó) AI 1878, 33; so se gôsance zvün réda zaplòdile BJ 1886, 26; I dao je nyi szád gôszenczam TA 1848, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòsli -i ž mn. gosli, violina: Hegedü goszli KOJ 1833, 159; gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b; V-goszlaj, zlejpom mu'zikom BKM 1789, 6b; glási gosla se boji AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospá -é ž 1. gospa: goszpá (Urhölgy) AIN 1876, 17; nikſoj Bogá bojécsoj goſzpej piſzani KŠ 1771, 736; Ednoj bogatoj Goſzpej KM 1796, 77; 'sene, Goſzpé, mérajo SŠ 1796, 131 2. Kristusova mati: Goszpá naſſa KM 1783, 88; Goſzpá vſzega ſzvejta KM 1783, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospá làstvica -é -e ž podlasica: Goszpá lasztvica pa i krt sze notritiszkata KAJ 1870, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospòčina -e ž gospoščina, podložniške dajatve zemljiškemu gospodu: Najoprvem je goszpocsina doliszprávlena AIP 1876, br. 3, 2; Pod nyegovim vladorüvanyom sze goszpocsina doli szprávila AIP 1876, br. 11, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòspoda -é ž gospoda, pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja: Nisteroj Goszpodi sze tudi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Z-goszpodôv i pávri, ki szo jeli, pili KAJ 1870, 118; kai bi naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15; kſteroj ſze naj vecs lüſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754; Kráu, zemelſzka Goſzpoda KŠ 1754, 30; Goſzpoda, Králi ſzo SŠ 1796, 97; dühovne orſzacske Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; etoga ſzveita Goſzpodé SM 1747, 27; Vládnike i ſzvojo Goszpodo poſtüjo KŠ 1754, 219; Dühovne i Szveczke Goſzpode ſze ti boj BKM 1789, 183; Ar ſzo oni ſzvoje zemelſzke goſzpodé mejé z-mejſzt gibali KM 1790, 70; pren. vſze Goſzpodé Goſzpoud KŠ 1754, 220; Kráo i goſzpodé Goſzpoud KŠ 1771, 802; vsze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; Hválte vsze goszpodé Goszpôda TA 1848, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospodarìca -e ž gospodarica, gospodinja: Ste-ri na náſz otſinſzko ſzkrb noſzio goſzpodaricza KŠ 1754, 31; Pomilüvala jo je goſzpodaricza KM 1790, 60; tomi ona bode goſzpodaricza SIZ 1807, 22; blüzi má goszpodaricza (vertinya) ográdecz KOJ 1845, 38; ſzvojov drágov Goſzpodariczov SIZ 1807, 16; Goszpodárov i Goszpodaricz KŠ 1754, 221
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospodìčina -e ž gospodična: Kisasszony, goszpodicsina AIN 1876, 17; Edna bogata goszpodicsina KAJ 1870, 50; Naj Gédrto goszpodicsino bli'ze szpoznam AI 1875, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospòdšina -e ž gospoščina, podložniške dajatve zemljiškemu gospodu: goszpoudje szo kmete na goszpodsino prisziljávali KOJ 1914, 111; szo kmetje z goszpodsinami nalo'seni KAJ 1848, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
góšča tudi góstša -e ž gozd: Na nyi vozi drva z-gôsztse KAJ 1870, 71; Kak ogen po'zgé gôscso, i plamén TA 1848, 68; Nasa mála mis v-gôsztsi sztoji KAJ 1870, 56; fticsi sze nad pôdné le'zécsi gôszts i szadoveni ôgradov dr'zijo KAJ 1870, 25; Naide tam meszto nyiv lêpe gosztsé KAJ 1870, 147; Kukovica zdržáva se po naši goščaj AI 1878, 28; Vlaška črešnja po goštaj rasté AI 1878, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
góšča tudi góušča -e ž 1. gošča, gozd: Glász Goszpodna ogôli goszcsé TA 1848 2. zmeda: Boug zná vetoj ſzveczkoj gouſcsi Kak dugo bos ſzám prebivao BKM 1789, 427
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
goščaría -e ž dobrava, gaj: Bereg; goscsaria KOJ 1833, 152; ovcze, najde nyé vu gosztsariji KOJ (1914), 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
goščèra -e ž goščava: V-kanylivec za tem szkocsi vgoszto goscero AIP 1876, br. 11, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
goščína -e ž gozd: Tur. V litvanski goščinaj na Ruskom živé AI 1878, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòtovčina -e ž gotovina: Rudolfi, da je té do szvoje szmrti z-gotovcsine gvisne mogao 'siveti KOJ 1848, 88; Ki pa nebi zadovolen bio ali szkáksov drugov gotovcsinov AIP 1876, br. 5, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòtovnost -i ž pripravljenost, voljnost: Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, 289; Vcsi me Vszêm z-gotovnosztjov szlü'ziti KAJ 1848, 219; Z gotovnosztjov bom ti áldov darüvao TA 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòtovost -i ž pripravljenost, voljnost: Ar znám gotovoſzt vaſo, ſzkoterov ſze od váſz hválim KŠ 1771, 543
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
góuska -e ž gos: Lud; gouszka KOJ 1833, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
góuževka -e ž gož: ino je gou'sevka nej mogla dr'sati SIZ 1807, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
govédina -e ž govedina: Bubula Govédina KMS 1780, A7b; krava i técsno govédino dá lüdem KAJ 1870, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
govòrnost -i ž govorjenje, beseda: Robert Károla na szto posztávlenoga z-lejpov govornosztjov za Krála priporácsa KOJ 1848, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràba -e ž grapa, jarek: Oh 'sarkoga ognya graba KM 1783, 296; Hercegovinanci pa szakso grabo poznajo AI 1875, kaz. br. 3; nihái náſz vu grabi SŠ 1796, 142; da bi z nogámi prek po grabi sli TA 1848, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràble grábeo ž mn. grablje: Raſtrum. Grable KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grablívost -i ž grabežljivost: znoutra ſzo pa puna zgrablivoſztyom i znemertücslivoſztyom KŠ 1771, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grácia -e ž milost: ſzam oſzloubodo Krále od ſzmrti nyih Gráczio SIZ 1807, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràdina -e ž utrdba: Zmo'snoſzti cslovecse Gradino porácsis BRM 1823, 288; razválas gradino nyegovo TA 1848, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Graecia -e [
grécija]
ž Grčija: naj bole pa v-Jeru'zálemi, Graecii, ali Grcskom KŠ 1771, 338
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràhka -e ž grahor, grašica: na jêsztvino detelco, grahko ali szenô dene KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràja -e ž graja: od steroga zvün osztre graje nikaj veszeljá je nej doubo KOJ 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grájka -e ž ograja: ograd. Okoljezéti zidanov stejnov, zkládjom ali zgrájkov BJ 1886, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràmatika -e ž gramatika, slovnica: pouleg návadnoga gúcsanya véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gràorka -e ž grahor, grašica: nárasz za krmo, kakti: detelca, graorka KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀ba -e ž 1. grba: Rántz; grba KOJ 1833, 170; ka bi ne mejla ſpreglo, ali grbo KŠ 1771, 585; preglédejo z-rumenilom dugo zakrite grbe KOJ 1845, 82 2. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grdía -e ž nesnaga, umazanija: Vüha necsiszte decé szo puna grdíe KAJ 1870, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grdóča -e ž 1. nesnaga, umazanija: Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8; Vsigdár v gerdoči rova AI 1878, 28 2. grdobija: Ár me ta 'zitka grdôcsa Nehenya potvárjati BRM 1823, 191; Ár me prevnôga grdôca Nehênya nê szagati KAJ 1848, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀dost -i ž grdota: grdost grejhov pa, kak i kváre prázne vöre mocsno pokázajoucs odvracsati KOJ 1845, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gréda -e ž greda, obdelana ploskev na vrtu: ográdecz, v-sterom sze nahájajo grede KOJ 1845, 38; Ograd je na gredé razdeljeni BJ 1886, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gregorácija -e ž gregoracija, obhod na Gregorjevo: Sztára Gregorácia KOJ 1845, 138
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gréhota -e ž greh, pregreha: ne preſztáne pri tebi grehota KM 1783, 256; Grêhota Düse te'zila BRM 1823, 44; sze je razpüscsenoszt, ino grehota tak sirila KOJ 1845, 68; Pelaj sz-kmicze blôdnoszti I grêhote odürne KOJ 1848, 136; Vzemi od náſz vſzo grehoto BKM 1789, 61; je Pekla zaszlüſila vu ſzvojoj grehoti BKM 1789, 443
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gréjšnica -e ž grešnica: 'zena, ſtera je bila grejsnicza KŠ 1771, 190
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grešlívost -i ž grešnost: Nej je pred Bogom Prijétna, niti greslivoſzt BRM 1823, 24; I proti Tebi greslivoſzt Sztálno odürjávati BRM 1823, 186
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gréšnost -i ž grešnost: Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grìba -e ž griva: duga griba AI 1878, 11; má malo gribo AI 1878, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grìva -e ž griva: z-steroga lepe grive viszijo KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grìža -e ž griža: Vérhas; gri'sa KOJ 1833, 181; trésliko i gri'zo majoucsi KŠ 1771, 428; je ocsa rávno teda vu gri'ſi, i v-trésliki le'sao KM 1796, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀lica -e ž grlica: Nedáj zvirini duse grlicze tvoje TA 1848, 60; dáli bi áldov eden pár grlicz KŠ 1771, 169
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀mlajca tudi gr̀mlajnca tudi gèrmlanca tudi gr̀mlaca tudi grúmlaca -e ž grmenje: grmlajcza ſze je zgodila KŠ 1771, 308; Grmlajncza. Menydörgés KM 1790, 92; Grmlâcza BRM 1823, IX; tou je, ſzinovje grmlajcze KŠ 1771, 110; Malo grmlajcze brezi bojazni BKM 1789, 444; ſzo vö sle bliſzkanycze i grmlanycze i gléſzove KŠ 1771, 774; i ſzedem grmlajncz na ſzedem koflike kázajoucsi KŠ 1771, 766; neba je dála grúmlâczo TA 1848, 62; Po grúmlâczi sze dá zráki csisztôcsa KAJ 1848, 361; Zvihérom zvékšine blisk i germlanca hodi BJ 1886, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀mlavica -e ž grmenje: I v-grmlaviczi mi Tebé hválimo BRM 1823, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gr̀mlenca tudi grúmlenca -e ž grmenje: ka letosz pá vnogo szilnoga de'zd'za i vnogo grmlence bode AIP 1876, br. 6, 8; vnogokrát je “éljen” grumlence csuti bilo AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gròbenica -e ž korito pri stiskalnici: Mergus. Grobenicza KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gròza -e ž groza, strah: I groza je obisla vſsze tak KŠ 1771, 105; Ár ga je groza obvzéla i vſze KŠ 1771, 179; ár je trepetanye i groza na nyé prisla KŠ 1771, 155; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze KAJ 1848, 7; za tvoje groze volo KŠ 1754, 241; geto ti grozo odürjávas KŠ 1754, 17; Z-grozov sze zglédne on Prêk KAJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gròznost -i ž groznost: steri szo sze tou'sili od lútoszti i necslovecske groznoszti szvojega Krála KOJ 1848, 26; szmrt, Pri vszoj szvojoj groznoszti KAJ 1848, 419
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grozovìtnost -i ž grozovitost, grozota: Od ete grozovitnoszti nad szvojim rodjákom vcsinyene KOJ 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grstlívost -i ž gnus, stud: ali püszto je grsztlivoszt na düse nyihove TA 1848, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grǜda -e ž 1. gruda: Zgrüde zemlé ſzi ti náſz vö oſznouvo BKM 1789, 158; Teda vért edno grüdo ali kamen vzeme gori KAJ 1870, 139 2. prst, zemlja: Csloveka zedne grüde napravo SM 1747, 3; ka bi zedne grüde delao poſzoudo KŠ 1771, 468; pren. nevoule puna grüda BKM 1789, 410; nevoule puna grüda SŠ 1796, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grǜdica -e ž grudica, kepica: száki brat i szesztra tudi popadne grüdiczo KOJ 1845, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grǘška -e ž hruška: Pyrus. Grüska KMS 1780, A9; Grüška je visiko drevo AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gǜba tudi gìba -e ž 1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74 2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42; po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gúčma -e ž kučma: Gucsma ABC 1725, A3a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gumìla -e ž 1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9 2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gumìlica -e ž 1. griček, hribček: Pri ravnici gumilica KAJ 1870, 171 2. grob, gomila: ete gumilice szkrivajo mrtvece KOJ 1845, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gvǜšnost -i ž gotovost, zanesljivost: Eta je gvüsnoſzt, ſtero mámo KŠ 1754, 148; Gvüsnoſzt zvelicsanya KŠ 1771, 463; gde je isztinszka gvüsnoszt KM 1783, 131; Gvüſnoſzt grejhom odpüſcsanye BKM 1789, 134; Bivoszti szvoje gvüsnoszt KAJ 1848, 8; Od Kriſztuſovoga gori ſztanenyá gvüsnoſzti KŠ 1771, 520; Naj spoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; i vu vnougoj gvüsnoſzti KŠ 1771, 615; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hàdra -e ž peča, ruta: na kiklej pecse ali hádre zelénimi konczi nasiti rozmarinski vejnecz KOJ 1845, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hajdína -e ž ajda: Pannicum. Hajdina KMS 1780, A9; i hajdina i proszô bo'zno osztalo AI 1875, kaz. br. 8; Hajdina má lepo belo cvetje AI 1878, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hajdinjàča -e ž močnata jed iz ajdove moke: Niti hajdinyače nebi meli jesti BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hàla -e ž halja: je Luther vu baracskoj hali prisao KOJ 1845, 60; v-nyihovo halo sze szám tüdi oblecsé KOJ 1848, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Hála -e ž Halle: vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; v-Háli 1754 BKM 1789, 3; v-Háli, 1754 BKM 1789, 3b; V Halli, v-Halli KŠ 1754, 3b; v Halli Saxonskoj KŠ 1771, A1a; v Halli Saxonskoj KŠ 1771, A7b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
halabùka -e ž hrup, ropot: Zaj; halabuka, krics, lárma; praszka KOJ 1833, 183; vu neporednoszti, halabuki szo szvojo szrecso iszkali KOJ 1914, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hàmica -e ž krača: Hamicza KMS 1780, A2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hamičíja -e ž zavist, zloba: Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; ino ſze von zcſiſzti hamicſiha SM 1747, 16; Potere ſze hamicsia BRM 1823, 260; Od krádnenya i hamiſije, Vari ſze BKM 1789, 182; hamicsije nikse nej znáo KOJ 1845, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
harabùka -e ž hrup, ropot: Po ftiſanyi pa te harabuke prizvao je Paveo KŠ 1771, 404
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hasnovìtnost -i ž koristnost: hasznovitnoszt jákoszti i pobo'snoszti KOJ 1845, 13; szo nasi zacsüli hasznovitnoszt hajdine KOJ 1914, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hercegía -e ž kneževina: Hertzegség; Herczegia KOJ 1833, 159
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hercegovíja -e ž kneževina: je austriánszka Hi'sa Toskánumszko Hercegovijo pridobila KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Hèrcegovina -e ž Hercegovina: Hercegovina, Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; v-Hercegovini je prászka AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Herodiášojca -e ž Herodiada: djáo ga je vtemniczo za volo Herodiáſojcze 'zené Filipove KŠ 1771, 47, 119, 174; ka ſzi je on Heródiásojczo brata ſzvojega Filipa laſztivno 'ſeno, za tiváriſiczo ſzmeo vzéti KM 1796, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hìca -e ž vročina: ako váſz te nevoule hicza ſzrécſa SM 1747, 30; ſtere i delo Te'zi i trákov hicza KŠ 1754, 261; Vkom ſzi vhiczi, i vu mrazi BKM 1789, 80; Leta hica, prázen trobüj KAJ 1870, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hintóva -e ž kočija: i vu hintôvi je trosi KAJ 1870, 38; Omedléno kraliczo szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; gda je várao telko cifraszti hintôvov, vu stere szo KAJ 1870, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Hišpánia -e ž Španija: naj bole pa ali vlaskom, Hiſpánii, tou je, Spanyorſzkom orſzági KŠ 1771, 339; Jeli ſzi gda ti bio v-lejpoj Hispanii SIZ 1807, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hištória -e ž zgodovina: Sztároga, i nouvoga Testamentoma szvéte histórie kratka summa KM 1796, (1)
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hitrína -e ž naglica: Eugenius Herceg sze pa na nyé szüne, ino v-hitrini z-sztrejlanyom nyé tak preobláda KOJ 1848, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hìža -e ž 1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9 2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9 3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161 4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536 5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2261 zadetkov.